Latinsko Bartholomaeus Justinopolitanus; Budrius, Pelusius. V zadnjem desetletju XV. stoletja je deloval v Benetkah, kjer se je pri tiskarjih inkunabul izučil tiskarstva in se uvrstil med odličnejše beneške tiskarje. Okoli leta 1491 je prišel v Benetke iz Fossombrona Ottaviano dei Petrucci (1466-1593), se izučil tiskarstva in delal pri Budriu. Podjetje je bilo uspešno in skupaj sta iskala rešitve za tiskanje glasbenih del. Po iznajdbi premičnih stavkov za notni tisk je Petrucci leta 1498 dobil 20-letni privilegij za glasbene tiske. Leta 1501 sta skupaj končala svoj prvi zbornik (Harmonice musices Odhecaton, 1501), natisnjen po njunem novem sistemu. V predgovoru se je Petrucci zahvalil Budriu za pomoč in poudaril njegove zasluge. Drugi predgovor istega zbornika je napisal Budrio in se podpisal »Bartholomaeus Justinopolita«. Vseh njegovih tiskov danes ni mogoče ugotoviti saj so številni brez navedbe tiskarja in letnice, zagotovo so njegovi tiski Phalaridis Tyranni Agrigentini, Apollonii Philosophi pythagorici, Bruti Epistolae graecae (1498); Ficini Marsilii De triplici vita libri tres (1498).
C. Castellani, La stampa in Venezia dalla sua origine alla morte di Aldo Manuzio seniore, Trieste: Lint, 1973
Istarska enciklopedija: Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 2005, str. 427
Primorski slovenski biografski leksikon: druga knjiga. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1975, str. 42-43