Franc BRELIH

Franc Brelih je po izobrazbi diplomiran inženir strojništva. Po končanem šolanju na Strojni fakulteti v Ljubljani se je kot štipendist zaposlil v Železarni Jesenice. V železarni se je zaposlil v tehničnem sektorju in v začetku pokrival področje energetike, kasneje pa vodil celotni sektor in opravljal različne naloge glede na takratne organizacijske oblike. Po razpadu železarne je s kolegi ustanovil podjetje Niro steel d.o.o , kjer je bil tudi direktor do upokojitve.

Deloval je tudi v Strokovnem odboru za pripravo in izvedbo republiških in zveznih tekmovanj kovinarjev, izvoljen je bil za delegata Poslovnega združenja za črno in barvno metalurgijo Jugoslavije, deloval je kot delegat Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, bil je član predsedstva AMD Jesenice, predsednik odbora za komunalno energetiko pri Samoupravni komunalni skupnosti Občine Jesenice ter predsednik sveta Krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela. Štiri leta je bil tudi delegat v občinski in republiški skupščini.

Naloge predsednika Skupščine občine Jesenice je opravljal od leta 1982 do leta 1986. Takrat je občina zavzemala območje današnjih občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. V tem obdobju je deloval Svet gorenjskih občin, v katerem so sodelovali vodilni funkcionarji vseh petih gorenjskih občin. Nadaljevalo se je sodelovanje s pobratenima občinama Trbovlje in Valjevo ter občinami v zamejstvu (Trbiž, Podklošter, Beljak), zelo intenzivni pa so bili tudi stiki z občino Tolmin. Začelo se je sodelovanje z občino Nagold. Potekala je tudi promocija v zvezi z organizacijo olimpijade treh dežel (Avstrija, Italija, Slovenija), kandidatura pa ni postala uradna. Veliko pozornosti se je posvečalo organizaciji velikih tekmovanj v Kranjski gori in Planici. Kot župan je Franc Brelih postal tudi predsednik OK Pokal Vitranc in ga vodil več let tudi po izteku mandata. V letih 1984-1987 je bila izvedena tudi gradnja nove elektrojeklarne v Železarni Jesenice, kar je bila ena večjih investicij v tistem času v Sloveniji. Pripravljala se je dokumentacija za gradnjo Karavanškega predora. Po dolgih letih priprav je bila zaključena obnova Kosove graščine, ki je zaživela kot razstavni in prireditveni prostor. Zgrajenih je bilo tudi več drugih kulturnih in infrastrukturnih objektov. Veliko naporov pa je bilo vloženega tudi v razvoj malega gospodarstva.