Franc Mašera je po opravljeni ljudski šoli v Kobaridu, gimnaziji v Gorici ter univerzi na Dunaju postal profesor prirodopisa in fizike. Prvo zaposlitev je našel v Kopru, kjer je med leti 1903 in 1909 poučeval na tamkajšnjem učiteljišču. Leta 1909 je bil premeščen na žensko učiteljišče v Gorici. Postal je podpredsednik odbora goriške podružnice Društva slovenskih profesorjev.
Zaradi vojnih razmer se je leta 1915 z družino umaknil k sorodnikom v Poljane pri Prevaljah. Kmalu zatem sta morala njegova otroka Marjan in Vida v šolo, zato so se preselili v Ljubljano. Po begu iz Gorice je verjel, da se bo lahko po vojni vrnil domov, žal pa je Gorica takrat pripadla Italiji, tako da se ni hotel več vrniti, saj se je bal, da bo kot Slovenec premeščen v južno Italijo, v najslabšem primeru tudi interniran. Franc Mašera je našel zaposlitev na ljubljanski realki v Vegovi ulici, kjer je poučeval do upokojitve. Bil je strokovnjak za biološke predmete, prirodopis in matematiko.
Primorski slovenski biografski leksikon, 10. snopič, Gorica 1984