Danilo VOJSKA

Njegov oče je bil Vladimir Vojska, mati pa Angela Vojska, rojena Smola. Njegov brat Vladimir Vojska je bil partizanski zdravnik.

Med letoma 1921 in 1929 se je šolal na gimnaziji v Novem mestu, kjer je maturiral. Nato je študiral na gradbenem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani, a je moral leta 1934 študij zaradi slabega zdravja prekiniti. Kot študent se je od leta 1932 tudi kot pisec in predavatelj uveljavljal v strokovnih, kulturnih in političnih organizacijah ter društvih (Triglav, Mladi Triglav, Svoboda, Slovenski klub).

Po začetku druge svetovne vojne se je povezal z Osvobodilno fronto in deloval v organih Komunistične partije, katere član je bil od leta 1940. Leta 1942 je bil aretiran in zaradi bolezni interniran v Ljubljani. Po vojni je bil najprej sekretar komisije za ugotovitev lastništva pri finančnem ministrstvu, vodil je postopek prve nacionalizacije in bil nato predsednik komisije za gospodarski načrt pri Predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije.

Bil je eden od prvih organizatorjev po vojni ustanovljene ekonomske fakultete, kjer je predaval politično ekonomijo. Leta 1946 je postal docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, od leta 1947 do upokojitve leta 1968 je bil redni profesor, med letoma 1948 in 1952 je bil dekan ter od leta 1952 do 1953 prodekan. Veliko je pisal in objavljal, zlasti pa se je posvetil preučevanju razvoja monopolističnega kapitalizma na Slovenskem. Veliko njegovih del je ostalo v rokopisu. Bil je tudi poslanec skupščine LRS, delegat na kongresih KPJ in KPS in predsednik Zveze ekonomistov Slovenije. Za svoje delo je prejel več visokih odlikovanj.

Njegov ded Andrej Vojska je bil pravnik in sodnik v Novem mestu ter prijatelj pisatelja Janeza Trdine.