Njen oče je bil sodni svetnik Albin Smola, mati pa Filipina, rojena Hauffer. Leta 1896 se je Angela s starši preselila iz Metlike v Novo mesto, kjer je oče dobil zaposlitev na okrožnem sodišču. Družina je stanovala na Glavnem trgu, v prvem nadstropju Bergmanove hiše, ene najimenitnejših novomeških hiš.
V petnajstletno Angelo se je zaljubil pesnik Dragotin Kette, ki je takrat v Novem mestu obiskoval gimnazijo. Sad te njegove ljubezni je cela vrsta globoko občutenih pesmi, ki sodijo v vrh slovenske lirske poezije nasploh, kot so pesmi Na trgu, Zakaj sem bil v kapiteljnu, ciklusi Slovo, Tihe noči, Spomini in druge. V upanju, da jo bo srečal, je Kette z mislimi nanjo taval po novomeških ulicah in sprehajališčih. Nekoč ji je poslal tudi pismo, v katerem ji je razodel srčne bolečine, a od nje ni prejel odgovora.
Kette je svojega novomeškega sošolca, kasneje akademskega slikarja Ivana Vavpotiča, večkrat prosil, naj mu naslika Angelino podobo, a ga je ta, ker je bil vanjo tudi sam zagledan, zavrnil. Kette se mu je za neuresničeno željo oddolžil v sonetu z akrostihom Ivanu Vavpotiču. Vavpotič pa je Angelo po Kettejevi smrti kar nekajkrat naslikal. Zanimiva sta zlasti dva portreta, in sicer portret z dvojno upodobitvijo Angele v ogledalu iz leta 1907 in Kettejev portret iz tridesetih let dvajsetega stoletja, ki ga je združil z Angelinim prividom v ozadju. Obe deli se danes hranita Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
V Novem mestu, kjer je preživela mladost, je Angela ostala še več let po poroki. Leta 1908 se je poročila z Vladimirjem Vojsko, sinom uglednega narodnjaka in prijatelja pisatelja Trdine Andreja Vojske. Njuna sinova sta bila ekonomist Danilo Vojska in partizanski zdravnik Vlado Vojska. Družina je do preselitve v Ljubljano vrsto let stanovala v hiši pod Marofom v neposredni bližini kostanjevega drevoreda, ki je bil kasneje poimenovan po Ketteju.
(Osmrtnica). Delo, 9. 12. 1973, let. 15, št. 332, str. 11.
Eler: »Dolenjska roža ti!«. Dolenjski list, 21. 12. 1973, let. 24, št. 51, str. 10.
Ivan Vavpotič: 1877–1943: velikan portreta. Kamnik: Medobčinski muzej, Galerija Miha Maleš in Novo mesto: Dolenjski muzej, 2018, str. 65, 67.
Mušič, J. Dragotin Kette. Ljubljana: Mladika, 1993, str. 28–33.