Cecilija BERNJAK

Izhaja iz Prekmurja, odraščala je v Dolnji Bistrici ob Muri, kjer se je rodila kot peta od šestih otrok očetu Matiju Jakšiču in mami Ceciliji, roj. Godina, ki je bila sestra pisatelja Ferda Godine. Osnovno šolo je obiskovala v Dolnji Bistrici in Črenšovcih, osmi razred in gimnazijo pa v Murski Soboti. Po končani gimnaziji se je zaposlila v Pomurski založbi v Murski Soboti in ob delu študirala ekonomijo, vendar študija ni zaključila. Leta 1981 se je z družino preselila na Ptuj in se zaposlila v komerciali ptujske podružnice Večera, kjer je dočakala upokojitev leta 2004. Od leta 2006 živi in ustvarja na Hajdini.

Ljubiteljska kultura ji je blizu že od otroštva, saj sta bila njena starša dejavna v vaških društvih in sta igrala v vaškem gledališču, k ustvarjanju pa sta spodbujala tudi svoje otroke. Cecilijo sta pritegnila predvsem pisanje in slikanje. Pesmi je objavljala v osnovnošolskih glasilih, v gimnaziji je sodelovala v literarnih in gledaliških krožkih. Slikarstvu se je resneje posvetila v srednjih letih; prvo samostojno razstavo je imela leta 1994 v ptujski mestni hiši, tej pa je sledilo veliko samostojnih in skupinskih razstav. Je članica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki jo je deset let tudi vodila kot predsednica (2004–2013). Redno se udeležuje slikarskih kolonij in ex tempor po Sloveniji ter tujini. Pripravila je vrsto izobraževalnih delavnic in s člani sekcije sodelovala na številnih likovnih srečanjih na Ptuju in v okolici ter drugod po Sloveniji, kot so Mežanovi dnevi, ex tempore na Destrniku in v Ormožu, Zlata paleta na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Organizirala je tudi delavnice na prostem ob občinskem prazniku in jubileju Turističnega društva Ptuj. Leta 2026 je na bienalni razstavi Mežanovi dnevi prejela tretjo nagrado za sliko z naslovom Ljubezen.

Svoje likovno izražanje dopolnjuje s pisanjem pesmi. Njene pesmi so izpovedne, piše o sebi, o naravi in odnosih. Kot članica Literarnega kluba Nataše Petrovič svoje literarno ustvarjanje predstavlja na društvenih dogodkih in v literarnih zbornikih. Leta 2014 je v samozaložbi izdala e-knjigo Čopič in pero, v kateri se predstavlja s svojo poezijo in slikarskimi deli. Dodatno vrednost pesniški zbirki dajejo pesmi, ki jih je zapisala v svojem domačem, prekmurskem narečju.

Aktivno sodeluje tudi v društvenem življenju v Občini Hajdina. Je članica Društva žena in deklet občine Hajdina in Društva upokojencev Hajdina, predsednica Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina (2013–) ter predsednica Kulturno prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina (2020–). Že več kot trideset let poje v cerkvenih pevskih zborih, pričela je v cerkvenem pevskem zboru v župniji sv. Ožbalta na Ptuju, kasneje pa se je pridružila cerkvenemu pevskemu zboru v župniji Sv. Družine v Kidričevem.