Anton ROJEC

Rojen je bil v kmečki družini z devetimi otroki. Gimnazijo je zaključil v Celju, leta 1961 pa pravno fakulteto v Ljubljani.

Zaradi težkih socialnih razmer se je v času študija v celoti preživljal sam, tudi z delom v nemških rudnikih. Fordova tovarna mu je ponudila štipendijo za študij medicine, vendar ni sprejel. Po krajšem delovnem obdobju v občinski upravi se je leta 1964 zaposlil v EMO Celje, opravil pravosodni izpit, med drugim odklonil članstvo v KP, zdrsnil na hierarhični letvici v podjetju in se preselil v samostojno advokaturo.

Konec 80. let je vstopil s socialnodemokratskimi nazori v politično dogajanje, leta 1989 ustanovil celjsko podružnico stranke, bil kot član Demosa izvoljen v republiško skupščino, maja 1990 pa postal predsednik celjske občine. Dva dogodka posebej zaznamujeta njegovo obdobje; majska grožnja JLA in novembrska poplava 1990. Oba dogodka je mesto zaradi visoke stopnje sodelovanja, ne glede na strankarsko pripadnost, uspešno prestalo. Obnovili in poglobili so se mednarodni stiki (Singen, Grevenbroich, Gradec/Graz), ki so postali dragocena podpora v fazi pridobivanja mednarodnega priznanja. Ob izteku mandata v letu 1995 je prenehal s političnim delom in se ponovno posvetil odvetništvu.

Julija 1997 je bil imenovan za notarja v Celju, z notarskim poslovanjem pa je prenehal decembra 2007. V letih 2005–2006 je bil predsednik Notarske zbornice Slovenije.