Andrej BROVČ

Kot sin bajtarja in gospodinjne se je v mladostniških letih preživljal s priložnostnimi kmečkimi deli. Kmalu po letu 1930 se je vključil v organizacijo TIGR v Nemškem Rutu. Leta 1936 je bil izdan, zato je zbežal v Jugoslavijo. Zaposlil se je v tovarni Jugočeške (današnje Iskre) v Kranju. Tu je postal član emigrantskega društva Sloga, sindikalne Splošne delavske strokovne zveze in delavskega prosvetnega društva Vzajemnost. Kasneje se je včlanil v KPS in postal sekretar partijske celice v Jugočeški.Leta 1941 je kot prostovoljec vstopil v jugoslovansko vojsko. Dobil je partizansko ime Janko Baški. Istega leta je sodeloval pri organiziranju partizanskega boja na Gorenjskem in se udeležil spopada z Nemci pod Storžičem. Iz boja se je rešil, vendar je potem huje zbolel. Kljub bolezni se je jeseni 1941 vrnil na Koritnico, kjer se je z nalogo, da organizira partizansko gibanje na Cerkljanskem in v Baški grapi, povezal z domačimi partizanskimi aktivisti. Tesneje se je povezal z vodstvom OF za Primorsko, postal je član okrožnega odbora OF za Tolminsko, sekretar okrožnega komiteja KPS za Vipavsko in Baško grapo, sekretar okrajnega komiteja KPS in tajnik okrajnega odbora OF za Baško grapo in Cerkljansko. Po vojni se je še naprej udejstvoval na družbenopolitičnem področu. V Kranju je od leta 1946 do 1956 zasedal najvišja politična mesta: bil je sekretar občinskega komiteja KPS za Kranj, personalni referent okraja Kranj, zvezni poslanec in predsednik občine Kranj. Tudi po upokojitvi je ostal dejaven v številnih društvih, med drugimi je deloval v organizaciji ZZB v Kranju.
Bil je nosilec Partizanske spomenice 1941, za medvojno in povojno delo pa je prejel številna uradna priznanja.