Advanced Search
en
en hu it sl

Alojz KUHAR

Portret Alojza Kuharja
Fototeka KOK - Alojz Kuhar

Photo Gallery

Birth Date:
18. June 1895, Kotlje, Ravne na Koroškem, Slovenija
Death Date:
28. October 1958, New Yorku, ZDA
Municipality:
Lexicon:
Biography

V osnovno šolo je začel hoditi leta 1902, kasneje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1914. Odločil se je za študij bogoslovja in 18. junija leta 1918 tudi doživel posvetitev v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Črni na Koroškem, a se je zaradi bojev na Koroškem že maja 1919 umaknil v Ljubljano. Istega leta je odšel v Pariz, kjer je študiral politične vede in časnikarstvo. Leta 1923 je diplomiral na Ecole libre des Sciences politiques. Za kratek čas se je vrnil v Jugoslavijo. Nadaljeval je študij na pravni fakulteti sorbonske univerze in bil vmes, leta 1925 v Nemčiji. Zatem je odšel v Anglijo, postal kaplan na dekliški visoki šoli. V letu 1926 se je jeseni vrnil v Pariz. Tu je začel s študijem ekonomije in leta 1926 doktoriral. Bil je socialni referent za izseljence na jugoslovanskem veleposlaništvu in hkrati dopisnik Slovenca. V Parizu je ostal do leta 1930. Po vrnitvi v Ljubljano je postal za 10 let zunanjepolitični urednik Slovenca, leta 1935 pa tudi zunanjepolitični komentator ljubljanskega radia. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v Ljubljani in 29. marca 1941 še zadnjič po radiu pozval Slovence k slogi. Usodni zanj so bili govori, ki jih je naslovil slovenskim domobrancem. Veliko ljudi ga je zaradi tega obsojalo. Po vojni je Alojz Kuhar pretrgal vse stike s politiko in se oprijel svojega duhovniškega poklica. Postal je prvi izseljenski duhovnik v Angliji. Vzporedno je tudi študiral zgodovino v Cambridgeu. Že med študijem, ki ga je dokončal 26. novembra 1949, je resno razmišljal o vrnitvi na Koroško. Njegova disertacija je bila natisnjena v dveh izdajah (1959, 1962). Po študiju je živel v zdravilišču Warley na periferiji Londona in bil tam hišni duhovnik. Leta 1950 je sprejel ponudbo Odbora za svobodno Evropo in odpotoval v New York. Tam je osem let vodil tiskovni urad za begunce iz Jugoslavije in tudi urejal bilten Odbora. Za kratek čas se je leta 1951 vrnil v Anglijo, ko je pomagal organizirati mednarodno zborovanje Evropskega gibanja. Avgusta 1956 je resno zbolel, vendar se službi ni odpovedal. 29. oktobra 1958 je dr. Alojz Kuhar v bolnišnici umrl. Pokopali so ga 1. novembra 1958 na slovenskem pokopališču fare sv. Križa v obmorskem Bridgeportu, severno od New Yorka.

Works
  • Poglavje iz tragedije koroških Slovencev, v: Zborniku-koledarju Svobodna Slovenija (1956),
  • The Conversion of the Slovenes and the German – Slav Ethnic boundary in the Eastern Alps (1959),
  • Slovene medieval history (1962).
Sources and Literature
  • Koroški fužinar, 1959, št. 1-3, str. 31.
  • Koroški fužinar, 1993, št. 2, str. 19.
  • Sušnik Tone: Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Kotlje, 1993.
  • Osojnik, Miroslav: Bratje Kuhar – Prežihovi “pobi”. Ravne na Koroškem, 2003.
  • 120 Voranc : — in teče življenje pod Goro — . Ravne na Koroškem, 2013, str. 81.
  • Osojnik Miroslav & Verdinek Bojana: Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub. Ravne na Koroškem, 2019.
Password Author: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Date of First Entry: 13. 1. 2020 | Latest Modification: 30. 12. 2025
Simona Šuler Pandev. Alojz KUHAR. (1895-1958). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/alojz-kuhar/
Report a Bug

Morda vas zanimajo tudi

Date of Entry: 27. 11. 2017

Branko GOMBAČ

3. April 1924–31. January 1997
Gledališki režiser, zanesenjak, ki je »Teden slovenskih gledališč« preoblikoval v Borštnikovo srečanje.
Date of Entry: 21. 8. 2015

Stanko JANEŽIČ

4. August 1920–8. September 2010
Stanko Janežič je po končani klasični gimnaziji študiral teologijo v Mariboru, Ljubljani in Rimu, kjer je doktoriral, in se izpopolnjeval v Parizu....
Date of Entry: 15. 12. 2019

Angela ŽIBERNA

25. October 1930–17. February 2013
Ukvarjala se je predvsem z mladino, po upokojitvi pa se je posvetila delu s starejšimi in starostniki; preučevala je tudi položaj žensk v družbi.