Gavdencij CELEJSKI

Ime škofa Gavdencija se nam je v do sedaj poznanih zgodovinskih virih ohranilo le v obliki njemu posvečenega napisa na nagrobni plošči, ki je bila najdena v Preboldu. Glede na kraj najdbe se z veliko mero verjetnosti domneva, da je bil Gavdencij škof v bližnji Celeji.

Nagrobni napis (epitaf) je vklesan na ploščo iz belega pohorskega marmorja. Sestavljen je v latinščini iz osmih heksametrov z akrostihom, ki nam posreduje ime pokojnika (GAVDENTI), njegovo dostojanstvo pa je razvidno iz zadnje vrstice (EPISCOP(I)). Napis ne prinaša nobenega podatka o času nastanka, vendar njegova vsebina, jezikovna podoba in oblika pisave, kažejo, da je nastal v času od poznega 5. do vključno prve tretjine 6. stoletja, ki v našem prostoru sovpada z obdobjem vzhodnogotske oblasti (489–493 do 539). Napis, ki ga je v spomin Gavdenciju domnevno sestavil celejski klerik, nam posredno prikazuje razmere v škofiji po smrti njenega predstavnika. Uvodni in osrednji del napisa kažeta, da je Gavdencij deloval v relativno mirnem obdobju in da se je za časa življenja odlikoval s svojo dobroto, oznanjanem evangelija in poučevanjem Božje postave. Sodeč po izrazoslovju in vsebini napisa je imel škof sloves svetnika. Namig na grozečo nevarnost v zadnjih dveh verzih (pokojni naj prosi Boga, da v njegovo »čredo« ne pride »rjoveč lev«) različno razlagajo; lahko je pesnik mislil na zaplete pri izbiri novega škofa, morda na nemire v gotski državi po Teoderikovi smrti leta 526 ali pa na nevarnost s strani arijanskih Gotov. Poleg napisa sta v zgornjem delu plošče vklesana še dva pava (krščanski simbol nesmrtnosti), med njima pa je okroglo polje (verjetno kristogram), ki je odbito.

Nagrobna plošča je bila od leta 1898 vzidana v zunanjo severno steno novozgrajene župnijske cerkve sv. Pavla v Preboldu, kjer jo je leta 1925 med ogledom cerkvene stavbe opazil in nanjo opozoril cerkveni zgodovinar Fran Kovačič. Plošča je imela v stari baročni cerkvi, ki so jo podrli 1896. leta, vlogo oltarne mize (menze), na kar kažejo tudi trije vanjo vklesani posvetilni križi in vdolbena pravokotna odprtina za shranjevanje relikvij. Ni znano, kako je plošča zašla v Prebold. Ena izmed možnosti pravi, da jo je dal sem iz Celja, kjer je bilo veliko ostankov antičnih spomenikov, prepeljati preboldski župnik Jožef Gregor Riedler, ko je v 2. polovici 18. stoletja gradil baročno cerkev. Obstaja tudi možnost, da je bila plošča pravzaprav pokrov kamnitega sarkofaga, ki so ga v potoku blizu cerkve za pranje še leta 1926 uporabljale perice, kasneje pa se je za njim izgubila vsaka sled; mogoče je tudi, da je bila plošča skupaj s tem sarkofagom kot oltar uporabljena že v gotski cerkvi, ki se je zaradi dotrajanosti morala umakniti svoji baročni naslednici. Pojavljajo pa se tudi mnenja, da plošča v Prebold ni bila od nikoder pripeljana, saj da je mogoče, da je škof Gavdencij deloval v – sicer še neodkriti – krščanski skupnosti v Preboldu (ali njegovi okolici) ali pa je tukaj želel biti pokopan. Marmorno nagrobno ploščo, ki ni popolno ohranjena (razbita je bila na več delov), so leta 1997 odstranili iz stene preboldske cerkve in jo prenesli v Pokrajinski muzej Celje, kjer je sedaj na ogled na razstavi Celeia – mesto pod mestom, na cerkvi pa je nameščen njen odlitek.

Gavdenciju posvečena nagrobna plošča velja za najpomembnejši zgodnjekrščanski napis in obenem zadnji antični epigrafski napis na slovenskih tleh. Je doslej tudi edina takšna nagrobna plošča, posvečena kakšnemu škofu iz obdobja antike, ki je bila najdena na ozemlju nekdanje rimske province Norik.