Adolf ŽIŽEK

Adolf Žižek, raziskovalec kompleksnih sistemov in kompleksnih omrežij, je bil rojen v času druge svetovne vojne v Zagrebu kot peti otrok v slovenski družini, ki se je leta 1926 tja preselila s Ptuja. Po drugi svetovni vojni se je družina vrnila na Ptuj, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo (1961). Študij je nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in tam leta 1967 diplomiral z diplomsko nalogo Optimalni binarni sprejemnik glede na minimalno izgubo informacije, za katero je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Kasneje je ob delu z odliko zaključil še magistrski študij z nalogo Modeli v sodobni teoriji sistemov (1977) in doktorski študij z disertacijo Statistični model zanesljivosti stohastičnega sistema (1980) in zanjo v Zagrebu dobil priznanje za najboljši doktorat v Jugoslaviji s področja avtomatike, nagrado prof.dr. Vratislava Bedjaniča.

Najprej je služboval kot profesor fizike na tedanji ptujski gimnaziji (1968–1974), nato v podjetju Iskra v Kranju (1974–1975) in zatem kot vodja razvoja elektronskih sistemov v istem podjetju v Ljubljani (1975–1977). Leta 1977 se je zaposlil v Mariboru, najprej kot raziskovalec na Inštitutu za varstvo pri delu in varstvo okolja (1977–1983), nato v Tovarni stikalnih naprav (1983–1985), zatem pa je kot docent za predmetni področji Zanesljivost in Teorija o sistemih v letih 1980–1985 predaval na tamkajšnji Visoki tehniški šoli, današnji Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Nato je delal še kot projektant računalniških sistemov v ptujski tovarni Iskra – Delta (1985–1991), nazadnje pa kot raziskovalec na Inštitutu za razvoj nadarjenosti (2004–2010), ki je deloval v okviru Regijskega višješolskega in visokošolskega središča (REVIVIS) Ptuj.

Je avtor osmih znanstvenih monografij, med njimi dela Zanesljivost in vzdrževanje sistemov (2003), trilogije Kompleksni sistemi (2006–2010), ki je nastala na podlagi njegovega tridesetletnega poglobljenega raziskovanja in preučevanja kompleksnosti, ter množice znanstvenih in strokovnih člankov.

Leta 2013 je bila njegova trilogija Kompleksni sistemi proglašena za najboljši univerzitetni učbenik v ZDA v zadnjih letih; proglasila jo je Univerza Cornell iz New Yorka. Že nekaj let sodeluje v spletnem strokovnem omrežju LinkedIn, ki ima 300 milijonov strokovnih članov z vsega sveta. Tam s hierarhičnim nazivom »Premium« vodi svoje omrežje s 15 milijoni članov s vsega sveta, med katerimi so tudi profesorji iz oxfordske univerze, ruski akademiki itn. Velja za enega vodilnih znanstvenikov s področja kompleksnih sistemov v svetu.

Ob strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu je bil dejaven tudi na mnogih drugih področjih.
V mladosti je obiskoval ptujsko glasbeno šolo, kjer se je izpopolnjeval v igranju klarineta, kontrabasa in klavirja. Igral je v več glasbenih skupinah in zanje tudi skladal glasbo ter pisal aranžmaje. Med njegovimi najbolj znanimi je Pesem o Ptuju.
Dejaven je bil tudi kot literat, saj je objavljal pesmi in prozo ter sodeloval v uredništvih literarnih revij, ki so izhajale na Ptuju, pisal pa je tudi polemične članke. Posebej odmevni so bili njegovi članki o razvoju Ptuja in o vlogi policentrizma v Sloveniji.

Med letoma 2002 in 2006 je prostovoljno deloval tudi kot skupinski terapevt (facilitator) pri izobraževanju ljudi s težavami z duševnim zdravjem in za te aktivnosti leta 2006 dobil priznanje evropske organizacije EUFAMI, ki deluje na tem področju v državah članicah EU.