Adam Ravbar je izhajal iz plemiške rodbine Ravbarjev, ki naj bi imela koroško poreklo. Plemiška rodbina je bila pobaronjena v 16. stoletju, natančneje 1516, zaradi izjemnih zaslug v službi države in cesarja. Po zgodovinskih zapisih sklepamo, da je bila za družino značilna nadpovprečna telesna moč in vojaška spretnost. Ravbarji so bili torej stara plemiška družina, ki je v 15. in 16. stoletju sodila med najodličnejše družine na Slovenskem; Adamov oče, Kozma Ravbar, je bil deželni skrbnik Kranjske, njegova mama je bila Neža pl. Purckstall.
Adam Ravbar s Kravjeka in Krumperka je bil značilen predstavnik svojega stanu in časa, vojak in posestnik. Leta 1590 je bil izvoljen za poveljnika konjenice dežele Kranjske. Deželo so takrat pestili vdori Turkov. Turška vojska se je na Hrvaškem pripravljala na vdor na Kranjsko in zahodno Evropo. Trdnjava Sisak je bila oblegana že od zime leta 1592. Ravbar je bil prvi, ki se je odzval klicem na pomoč in tja odjezdil 23. 5. 1593 z izbranimi konjeniki. Najprej v Ljubljani, potem pa še na cilju, so se združili s hrvaškimi in bosanskimi četami ter koroško, avstrijsko in štajersko cesarsko vojsko. Pod vodstvom Andreja Turjaškega je Ravbar poveljeval manjšemu konjeniškemu oddelku kranjskih strelcev z ognjenim orožjem. V spopadu so presenetili turško vojsko, prebili obrambo in jih posledično porazili. Ubit je bil tudi turški vodja, Hasan Paša.
Kot strateg je imel v bitki pri Sisku Adam Ravbar ključno vlogo, saj je premagal številčnejšo vojsko nasprotnika, ki do tedaj še ni bil premagan v nobeni bitki. To je bila zmaga, pomembna za vso Evropo.
Posestvo Gorjuša je v družino Ravbar prišlo z ženitno pogodbo. Na tem mestu je na začetku stal le obrambni stolp, ki je kasneje postal dvor, okoli leta 1580 pa je Adam Ravbar tam naročil gradnjo gradu Krumperk. Na tem gradu je bila kasneje rojena tudi Ana Marija Ravbar, mati polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693) in bližnja sorodnica Adama (hči ali nečakinja). Ob vrnitvi Adama Ravbarja z bojišča pri Sisku je bila v znak časti na dvorišču zasajena lipa, ki je še stoletja dajala senco in opominjala na veličastno zmago.
Adam Ravbar je umrl leta 1595 na Kravjeku in je pokopan v družinski grobnici v farni cerkvi sv. Kozme in Damjana na Krki na Dolenjskem. Poročen je bil dvakrat in imel iz obeh zakonov šest otrok. Njegov sin Janez Friderik je bil kasneje cesarski uradni predsednik na Kranjskem.
Andrejka, Rudolf: Ravbar. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi488119/#slovenski-biografski-leksikon (28. avgust 2026). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: zv. Raab – Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.
Pivar, M. Na Krumperku znova oživela zgodba viteza Adama Ravbarja. (23.6.2026) https://domzalec.si/kultura/obicaji/na-krumperku-znova-ozivela-zgodba-viteza-adama-ravbarja/#goog_rewarded
Rus Krušelj, Katarina. Vitez Adam Rabar s Krumperka. (b.d.) https://www.knjiznica-domzale.si/Koledar-dogodkov-in-prireditev/vitez-adam-ravbar-s-krumperka
Adam Ravbar. (b.d.) https://sl.wikipedia.org/wiki/Adam_Ravbar
