Terezina Skočir je osnovno šolo obiskovala v Tolminu, a je morala redno šolanje prekiniti že v tretjem razredu zaradi soške fronte. Služila je v Tolminu pri družini, ki jo je vzgajala v slovenskem duhu. Terezina Skočir se je učila tudi šivati, opravila je dva letnika obrtne šole. Svojo prvo pesem je napisala ob stoletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Pisala je preproste pesmi o domovini in ljubezni, pa tudi priložnostne pesmi in pesmi o življenjskih dogodkih. Sodelovala je na kulturnih prireditvah ter dopisovala v TV-15, Kmečki glas, Primorske novice in Nedeljski dnevnik. Nekaj njenih pesmi je objavljenih v Tolminskem zborniku iz leta 1975 in v Potresnem zborniku iz leta 1980. Bila je tudi vaška kronistka; zapisovala je etnografske zanimivosti svoje rojstne vasi. Leta 1985 so ob njeni osemdesetletnici v Tolminu izdali rokopis desetih pesmi v obliki mape z naslovom Moje pesmi.
Za svoje delo med vojno in po osvoboditvi je Terezina Skočir prejela več pomembnih odlikovanj.
Izbor del:
Moje pesmi, 1985
Pesmi, objavljene v Potresnem zborniku(1980):
Po potresu (Spomin na 6. maj 1976), str. 226
Posočje 76 (Odlomek), str. 234
Presenečenje (15. september 1976), str. 252
Voščilo bratom v Benečiji, str. 314
Zapisi v Tolminskem zborniku (1975):
Moj kraj in moje pesmi, str. 405
Trideset let je za nami, str. 70
Primorski slovenski biografski leksikon, 14. snopič, Gorica 1988, str. 379
Morda vas zanimajo tudi
Aleš STANOVNIK
Bojan PIRKMAJER
