Napredno iskanje
sl
en hu it sl

sveti ELIO

Elio sveti
Foto: Skulptura svetnika na sarkofagu sv. Nazarija v koprski stolnici

Foto galerija

Rojen:
1. stol., Koštabona
Umrl:
18. 7. 56, Koper
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Iz Ogleja je prinesel krščanstvo in ga razširjal po Istri. V Kopru je oznanjal med poganskim prebivalstvom in spreobračal častilce Palade v kristjane. Bil je učinkovit pridigar, ki je bil s svojim svetim življenjem zgled drugim. Umrl je verjetno 18. 7. leta 56. Pokopan je v grobnici v Koprski stolnici.

Po pisnih virih in ustnem izročilu koprske in tržaške Cerkve je 18. julija leta 56 v Aegidi, današnjem Kopru, v Gospodu zaspal diakon Elio, apostol Kopra in istrski misijonar. Rojen je bil v Koštaboni, takratnem Castrumu Bonae, po rodu pa je njegova družina izvirala iz Oprtalja (Castrum Portolensis). Letos (2019) mineva torej 1950 let od njegove smrti. Na njem, začetniku vere v Kopru in Istri, sloni istrska povezanost s krščanskim svetom, na njem in na kralju Epulu sloni tudi častitljiva istrska identiteta. Njegove svete relikvije počivajo v katedrali Marijinega vnebovzetja v Kopru in so se več kot 1700 let hranile in častile v kripti pod glavnim oltarjem katedrale – na najbolj svetem mestu. Ta prostor je središče krščanstva v Istri.

V Ogleju je škof Mohor dobrodušno sprejel sv. Elia in ga prištel med svoje najljubše učence in ga kot misijonarja zadolžil za celotno Istrsko pokrajino, ta pa je na otoku Aegida (Sermin pri Kopru) z močjo apostolskega oznanjevanja, s čudeži in s svojim neoporečnim ravnanjem in svetim življenjem spreobračal pogane v kristjane. Besedilo je povzeto po »Corografia Ecclesiastica o sia discrettione della citta e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d’Istria«, ki jo je leta 1700 v Benetkah izdal Paolo Naldini, koprski škof v letih 1686–1713. Pred njim je o sv. Eliu pisal Schönleben. Med preprostimi Istrani pa je veljalo prepričanje, da sv. Elio priprošnjik za dež, zato so se nanj obračali s temi besedami:

Sant’Eleîa, chi fivi ca nu piovo? La gierba ‘nde se sica, li pigure ‘nde moro. (op. prev.: Sveti Elio, kaj delate, da ne dežuje? Trava se suši, ovce nam umirajo).

Biografske podatke je zbral in uredil Darjo Gregorič

Viri in literatura

Ustni vir: Darjo Gregorič, 2019

Avtor/-ica gesla: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 13. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 21. 4. 2026
Peter Štoka. sveti ELIO. (-1956). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 21. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sveti-elio/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Marjan ŠPORAR

4. maj 1949
R. 4. maja 1949 v Črnomlju. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in l. 1968 maturiral. L. 1975 je na agronomskem oddelku Biotehniške...
Datum vnosa: 9. 6. 2018

Henrik FREYER

7. julij 1802–21. avgust 1866
Farmacevt in naravoslovec, kustos muzejev v Ljubljani in Trstu ter pomemben raziskovalec slovenskega rastlinstva in živalstva
Datum vnosa: 2. 8. 2022

Vincenzo Bernardino DE CASTRO

5. julij 1808–18. januar 1886
Posvetil se je vzgoji in zgodnjemu izobraževanju otrok, ljudskemu ter strokovnemu izobraževanju.