Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Štefan ROŽIČ

Portret - Štefan ROŽIČ
»Na samotnem, vzvišenem temenu mogočne gore, kipeče v modrino neba, je stala molčeča četvorica mož. V tem slovesnem trenutku – enkratnem v zgodovini – je spregovoril v prečudno gluho tišino Willomitzerjev glas: ‘Prvi smo, nihče še ni bil tu!’ Z ostalima dvema – pričama – mu je pritrdil tudi Luka Korošec.« - Vir: Barbara Kalan

Foto galerija

Rojen:
22. december 1739, Savica
Umrl:
28. julij 1802, Savica
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ko je bil Štefan Rožič star 16 mesecev, mu je umrla mati. Odraščal je ob priletnem očetu Gregorju in štirih starejših sestrah. Ker je obsežna kmetija potrebovala gospodinjo, je Gregorjev najstarejši sin Anton (iz prvega zakona) v hišo kmalu pripeljal nevesto. Že naslednje leto mu je povila hčerko Ano. Ko je že kazalo, da bo Anton za svojim očetom prevzel kmetijo, je nenadoma umrl. Antonova vdova je kmalu po njegovi smrti zapustila Rožičevo kmetijo, saj tu ni hotela ostati kot dékla brez »lona«. Za gospodinjska opravila je morala poskrbeti Štefanova osemnajstletna sestra Uršula.

Ko je bil Štefan star 16 let, se je že poročil. Neža Vidic s Savice mu je še ne osemnajstletnemu povila sina Andreja. Kasneje je imel še tri otroke, ki pa so vsi umrli v zgodnji mladosti. Poleg dela na kmetiji je Štefan Rožič opravljal tudi lovsko službo v loviščih blejske gospode. Kot lovec na gamse je svojo službo opravljal v loviščih lastnikov Blejskega gradu v Krmi, na Kleku in v Bohinjskih gorah. Pogosto je lovil na težko dostopnem terenu, tako da je bil vešč plezanja. Na Triglavu naj bi bil dvakrat: ponovno leta 1779, ko je na njegov vrh skupaj z Willomitzerjem in Kosom spremljal Balthasarja Hacqueta, ki je tedaj izmeril nadmorsko višino Triglava. Kot lovec je Štefan zašel tudi na kriva pota, saj blejska gospoda nikoli do konca ni uspela zatreti divjega lova. V spore okrog lovskih pravic v Bohinju je neuspešno posegel celo sam avstrijski cesar Maksimiljan.

Rožičev rod na Savici se je končal s smrtjo Štefanovega pravnuka Janeza. Slednji ni imel moškega potomca. Vseh njegovih šest hčera je umrlo zaradi jetike. Tako je bil Janez zadnji moški potomec Štefanove krvi – umrl je leta 1903. Janezov zet Lovrenc Zupan se je kasneje spominjal, da se je v ustnem izročilu ohranil naslednji spomin na Štefana Rožiča: »Pr’ tejle hiš’ je biv nekdej – pa to j’ b’lo že davno – an stric Štefan, k’ je biv jagr, pa še hud jagr. Vstreljeno divjač’no j’ nosov gosposk’ na Bled. Je biv kunšten. K’ je šov na Bled, se j’ obov stare, že strgane škornce, da so mu potle’ tam dal nové. T’le pr’ hiš’ so jmel še ano z’lo staro jagrsko puško. Jest s’m je še vidov, pa je zdej ni več. Seve, k’ je leta 1905 hiša pogoreva.«

Viri in literatura

Ceklin F. Štirje srčni možje. Planinski vestnik, marec 1965, let. 21, št. 3, str. 112–118.
Lovšin E. et al. Triglav, gora in simbol. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979, str. 46–53.
Lovšin E. Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba, 1961, str. 107–111.

Avtor/-ica gesla: Barbara Kalan, Gorenjski muzej
Datum prvega vnosa: 2. 9. 2024 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Barbara Kalan. Štefan ROŽIČ. (1739-1802). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefan-rozic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 22. 8. 2019

Doroteja HAUSER

25. julij 1877–8. januar 1946
Hauserjeva je bila rojena v Gradcu, v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je sprva študirala na deželni umetniški šoli v Gradcu in nadaljevala pr...
Datum vnosa: 1. 10. 2009

Stane DREMELJ

9. november 1906–21. januar 1992
Delal je portrete za medalje, plakete v bronu, v zlatu in različnih kameninah.
Datum vnosa: 25. 7. 2017

Gorazd ŠTUMBERGER

Osnovno šolo je obiskoval v Destrniku, nato gimnazijo na Ptuju, kjer je leta 1983 maturiral. Šolanje je nadaljeval na tedanji Tehniški fakulteti Un...