Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Štefan ROŽIČ

Portret - Štefan ROŽIČ
»Na samotnem, vzvišenem temenu mogočne gore, kipeče v modrino neba, je stala molčeča četvorica mož. V tem slovesnem trenutku – enkratnem v zgodovini – je spregovoril v prečudno gluho tišino Willomitzerjev glas: ‘Prvi smo, nihče še ni bil tu!’ Z ostalima dvema – pričama – mu je pritrdil tudi Luka Korošec.« - Vir: Barbara Kalan

Galleria fotografica

Nato:
22. December 1739, Savica
Morto:
28. July 1802, Savica
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Ko je bil Štefan Rožič star 16 mesecev, mu je umrla mati. Odraščal je ob priletnem očetu Gregorju in štirih starejših sestrah. Ker je obsežna kmetija potrebovala gospodinjo, je Gregorjev najstarejši sin Anton (iz prvega zakona) v hišo kmalu pripeljal nevesto. Že naslednje leto mu je povila hčerko Ano. Ko je že kazalo, da bo Anton za svojim očetom prevzel kmetijo, je nenadoma umrl. Antonova vdova je kmalu po njegovi smrti zapustila Rožičevo kmetijo, saj tu ni hotela ostati kot dékla brez »lona«. Za gospodinjska opravila je morala poskrbeti Štefanova osemnajstletna sestra Uršula.

Ko je bil Štefan star 16 let, se je že poročil. Neža Vidic s Savice mu je še ne osemnajstletnemu povila sina Andreja. Kasneje je imel še tri otroke, ki pa so vsi umrli v zgodnji mladosti. Poleg dela na kmetiji je Štefan Rožič opravljal tudi lovsko službo v loviščih blejske gospode. Kot lovec na gamse je svojo službo opravljal v loviščih lastnikov Blejskega gradu v Krmi, na Kleku in v Bohinjskih gorah. Pogosto je lovil na težko dostopnem terenu, tako da je bil vešč plezanja. Na Triglavu naj bi bil dvakrat: ponovno leta 1779, ko je na njegov vrh skupaj z Willomitzerjem in Kosom spremljal Balthasarja Hacqueta, ki je tedaj izmeril nadmorsko višino Triglava. Kot lovec je Štefan zašel tudi na kriva pota, saj blejska gospoda nikoli do konca ni uspela zatreti divjega lova. V spore okrog lovskih pravic v Bohinju je neuspešno posegel celo sam avstrijski cesar Maksimiljan.

Rožičev rod na Savici se je končal s smrtjo Štefanovega pravnuka Janeza. Slednji ni imel moškega potomca. Vseh njegovih šest hčera je umrlo zaradi jetike. Tako je bil Janez zadnji moški potomec Štefanove krvi – umrl je leta 1903. Janezov zet Lovrenc Zupan se je kasneje spominjal, da se je v ustnem izročilu ohranil naslednji spomin na Štefana Rožiča: »Pr’ tejle hiš’ je biv nekdej – pa to j’ b’lo že davno – an stric Štefan, k’ je biv jagr, pa še hud jagr. Vstreljeno divjač’no j’ nosov gosposk’ na Bled. Je biv kunšten. K’ je šov na Bled, se j’ obov stare, že strgane škornce, da so mu potle’ tam dal nové. T’le pr’ hiš’ so jmel še ano z’lo staro jagrsko puško. Jest s’m je še vidov, pa je zdej ni več. Seve, k’ je leta 1905 hiša pogoreva.«

Fonti e letteratura

Ceklin F. Štirje srčni možje. Planinski vestnik, marec 1965, let. 21, št. 3, str. 112–118.
Lovšin E. et al. Triglav, gora in simbol. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979, str. 46–53.
Lovšin E. Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba, 1961, str. 107–111.

Autore/autrice della voce: Barbara Kalan, Gorenjski muzej
Data del primo inserimento: 2. 9. 2024 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Barbara Kalan. Štefan ROŽIČ. (1739-1802). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/stefan-rozic/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 5. 10. 2009

Ivan Krizostom ŠVEGEL

17. December 1875–5. February 1962
V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je gospodarsko deloval v ZDA in bil član jugoslovanske komisije za ureditev vojnih dolgov.
Data di inserimento: 4. 10. 2013

Andrej BATIČ

10. September 1814–8. July 1893
Kmet in cerkovnik iz Črnič, literarni samouk, pesnik in predsednik čitalnice
Data di inserimento: 15. 12. 2019

Emil STEFANOVIČ

16. May 1891–12. September 1944
Poklicno je deloval kot odvetnik, v mlajših letih se je ukvarjal s politiko, bil je tudi urednik političnih glasil.