Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Štefan KOCIANČIČ

Portret - Štefan KOCIANČIČ
Rojen:
25. december 1818, Vipava
Umrl:
9. april 1883, Gorica
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel (1829) na gimnazijo v Gorico. Počitnice je preživljal pri bratu, ki je bil vikar na Bukovem. V roke mu je prišla hebrejska slovnica in ta jezik je postal njegov najljubši tuj jezik. Njegov učitelj je bil tudi Valentin Stanič, ki ga je navdušil nad slovenščino. Ob Valentinu Staniču je bil Kociančič začetnik narodnega prebujenja Slovencev na Goriškem. Po končani srednji šoli je stopil v goriško semenišče in bil leta 1841 posvečen v duhovnika. Štiri leta je bil kaplan pri dekanu Josipu Stibielu v Ločniku in po njegovi smrti izdal njegove Pridige in druge slovenske spise (1853). Od leta 1846 naprej je deloval v goriškem bogoslovju. Bil je profesor, zadnja leta ravnatelj, veliko časa pa je posvečal urejanju in skrbi za semeniško knjižnico in jo na novo strokovno uredil. Pripravil je tudi prvi listkovni katalog in napisal navodila za bibliotekarje.
Obvladal je kar 16 jezikov in poznal še okoli 15 jezikov. Zlasti ga je pritegnila hebrejščina. Pretežni del svojega leksikografskega dela (slovensko-nemški, turško-nemški in etiopsko-latinski slovar) je zapustil v rokopisih (hranijo v goriški semeniški knjižnici), objavil pa je več prevodov nabožne literature, krajevnozgodovinskih in cerkvenozgodovinskih ter jezikoslovnih razprav in člankov v slovenski periodiki. Pisal je v slovenskem, latinskem in hebrejskem jeziku.

Dela

Njegova bibliografija je objavljena v zborniku: Stefano Kociančič: (1818-1883) : un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani. Gorizia: instituto di storia sociale e religiosa, 1984.

Leta 2015 sta Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica izdali prevod njegovega dela De Bibliothecis, ki ga je iz latinščine prevedel Bogomir Trošt. V slovenščini se naslov glasi: Knjižnice. Kratko navodilo o tem, kako pravilno urediti, upravljati in ohranjati knjižnice, predvsem župnijske. Petra Kolenc pa je pripravila spremno študijo o Štefanu Kociančiču in njegovemu doprinosu k bibliotekarstvu.

Viri in literatura

Kolenc, Petra: Štefan Kociančič (1818-1883) in njegov doprinos k bibliotekarstvu. v: Kociančič, Štefan: Knjižnice. Ajdovščina, Nova Gorica, 2015, str. 35-61.
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 8. Gorica, 1982, str. 82-84
Marušič, Branko: Z zlatimi črkami. Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1987, str. 51-54.
Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2008, geslo: Kociančič, Štefan
Premk, Francka: Štefan Kociančič, pozabljeni slovenski genij? Revija SRP, letn. 5, št. 21/22 (jun. 1997), str. 82-88.
Kolenc, Petra: Semeniška knjižnica v Gorici v času Štefana Kociančiča in njegov doprinos k bibliotekarski stroki. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 4 (dec. 2007), str. 19-23
Stefano Kociančič: (1818-1883) : un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani. Gorizia: instituto di storia sociale e religiosa, 1984.

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 22. 8. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Zdenka Žigon. Štefan KOCIANČIČ. (1818-1883). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefan-kociancic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 19. 4. 2018

Ernest RUŽIČ

4. april 1941–11. januar 2020
Dolgoletni novinar RTV Slovenija, ki se je posvečal Slovencem na Madžarskem in na avstrijskem Štajerskem ter Hrvatom na Gradiščanskem.
Datum vnosa: 5. 2. 2025

Aleš BEDIČ

12. november 1962
Aleš Bedič se že več kot štirideset let ukvarja z zgodovino letalstva, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno.
Datum vnosa: 4. 8. 2012

Vladimir KOCH

Koch je imel kot sin učitelja raznotere kraje šolanja: osnovne šole je obiskovaI v Trebnjem, Železni Kapli in v Lokah pri Taboru, nato pa realno gi...