rodbina RUDEŽ

Rodbina Rudež sicer ni spadala med plemstvo, a je bila zaradi premoženja in vpliva v svojem okolju zelo ugledna. Zaznamovala je življenje v nekaterih predelih Dolenjske v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Rudeži so se uveljavili na gospodarskem področju, ukvarjali so se predvsem z gozdarstvom. Nekateri predstavniki rodbine so postali ugledni politiki, vključevali pa so se tudi v kulturno življenje na nekdanjem Kranjskem in delovali kot meceni. V prvi polovici 19. stoletja in tudi kasneje so bili vpeti v prizadevanja za slovensko narodno prebujenje.

Začetnik rodbine je bil Anton Rudež (1757–1829), po rodu s Kobjeglave na Krasu. Njegov oče, ki je imel v Kobjeglavi večjo posest, je bil Jurij Rudež, mati pa Katarina, rojena Abram. Anton je postal uslužbenec grofov Cobenzl, goriško-kranjske plemiške družine, ki je imela od 16. do 19. stoletja na Kranjskem in na Goriškem obsežno zemljiško posest. Kot njihov uradnik in najemnik je od zadolženih Cobenzlov kupil več manjših plemiških posestev na Kranjskem, med njimi leta 1810 Ribnico in leta 1821 Gracarjev turn pri Šentjerneju.

Po Antonovi smrti je posestvo prevzel sin Jožef Anton Rudež (1793–1846), prav tako dober gospodar, preroditelj in zbiralec narodnega blaga. Njegov naslednik je bil sin Jožef (II.) Rudež (1819–1871), po njegovi smrti pa je Gracarjev turn dobil v last brat Karel Rudež (1833–1885), medtem ko je ribniški grad dedoval brat Teodor Rudež (1838–1913) in za njim njegov sin Anton Rudež starejši (1871–1932). Ta je posest začel upravljati že pred očetovo smrtjo in je ribniški grad prenovil. Njegov sin Anton Rudež mlajši (1903–1938) je na ribniškem gradu gospodaril do leta 1937, ko ga je prodal državi, ta pa ga je uporabila za vojaške namene. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan.