Janez GOLIČNIK

Ugleden slovenski čebelar, duhovnik, dobrotnik in prevajalec se je rodil premožnima mozirskima tržanoma Marku in Marjeti Goličnik kot prvi izmed treh otrok. Starša sta bila zelo pobožna, zato sta oba sinova namenila za duhovniški stan. Janez je po končani domači šoli v Mozirju odšel v gimnazijo v Ljubljano. Od tam ga je pot vodila na študij filozofije v Gradec, kasneje pa še na višje bogoslovne študije na Dunaj, kjer je bil promoviran za bakalavreja (doktorja) sv. pisma. Natančna kronologija dogodkov ni znana.

Leta 1765 je bil poslan v Gornji Grad, ki je takrat sodil v Ljubljansko škofijo. Do leta 1768 je bil alumnus v tamkajšnjem semenišču. Bil je kaplan na Vranskem do leta 1773, v Braslovčah pa do leta 1774. V Ljubljani je bil več let spovednik pri nunah.

Ljubljanski škof mu je dodelil faro v Grižah, ki jo je prevzel 16. aprila 1780, kjer je bil župnik vse do smrti. Poleg župnikovanja je bil učitelj, ki je bodoče študente poučeval nemški in slovenski jezik ter jih pripravljal za latinske šole; čebelar (imel je do 120 panjev) in napredni narodnozavedni Slovenec, ki se je v duhu takratne dobe razsvetljenstva zavzemal za narodno gospodarstvo in ljudsko kulturo.

Lotil se je prevajanja Janševe nemške knjige o čebelah v slovenščino. Knjiga Popolnoma podvučenje za vse čebelarje je izšla v Celju leta 1792 in je za nadaljnjih štirideset let predstavljala prvo in edino slovensko tiskano delo za čebelarje.