Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

RUDEŽ, Karel Dragotin

Karel Dragotin Rudež - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
2. julij 1833, Ribnica
Umrl:
21. januar 1885, Gracarjev turn, Hrastje (obč. Šentjernej)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Izšel je iz rodbine Rudež, ki je imela v lasti ribniško gospostvo in Gracarjev turn pri Šentjerneju. Njegov oče je bil Jožef Rudež, mati pa Marija, rojena Sadnik, iz Planine pri Postojni. Poročil se je z Julijano Rudesch z Dunaja, katere rod je kakor njegov izhajal iz Kobjeglave na Krasu. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je opravil privatno, nato pa je med letoma 1849 in 1851 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Višjo kmetijsko šolo je obiskoval v madžarskem Starem gradu (Magyaróvár) in jo končal leta 1855.

Po smrti brata Jožefa (II.) je leta 1865 prevzel gospodarstvo na posestvu Gracarjev turn oz Tolsti vrh pri Šentjerneju, kjer je bil dober gospodar. Bil je prvi iz svoje rodbine, ki je na gradu dejansko živel. Bil je tudi velik narodnjak, svojo narodno pripadnost pa je izkazoval z gmotnim podpiranjem številnih narodnih društev, med drugim je podprl gradnjo prvega narodnega doma na Slovenskem v Novem mestu in zatem v Ljubljani.

Dolenjska mesta Novo mesto, Višnja Gora, Črnomelj, Metlika, Brežice in Krško je v kranjskem deželnem zboru zastopal med letoma 1871 in 1877. Nato pa je bil od leta 1883 do smrti leta 1885   deželnozborski poslanec kmečkih občin sodnih okrajev Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Leta 1871 ga je deželni zbor izvolil za poslanca v državni zbor, po uvedbi neposrednih volitev leta 1873 pa se za mandat ni več potegoval. Veljal je za zmernega politika. Za zasluge pri razvoju kmetijstva je bil leta  1883 odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovega reda.

Bil je zelo izobražen, obzorje pa si je širil z branjem in s potovanji po Evropi. Na svojem gradu je imel bogato knjižnico, naročen je bil na več pomembnih slovanskih revij, zlasti ruskih, ob katerih se je ogrel za slovanofilstvo. Bil je v tesnih stikih s slovenskimi politiki in književniki, med njimi s Franom Levstikom, Franom Levcem in Janezom Trdino, ki jih je gostoljubno sprejemal na svojem domu. Janez Trdina se je pogosto pri njem zadrževal več tednov, študiral v njegovi knjižnici, skupaj pa sta obiskovala vasi pod Gorjanci. Rudež je bil tudi Trdinov informator o Ribniški dolini. V Rudežev krog je sodil tudi domačin študent Franc Hudoklin, eden najbolj bistrih Dolenjcev svojega časa. Na Gracarjevem turnu je bila kasneje vzidana spominska plošča Janezu Trdini, v njem pa urejena Trdinova soba.

Dragotin Rudež. Kmetijske in rokodelske novice, 28. 1. 1885, let. 43, št. 4, str. 32.
Enciklopedija Slovenije: zv. 10: Pt-Savn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 309.
Ribnica skozi stoletja. Ribnica: Skupščina občine in Zagreb: Spektar, 1982, str. 46–47.
Rudež Kosler, O. Dnevnik Olge Rudež Kosler: utrinki iz slovenske zgodovine. Ribnica: K. Zorc Kobi in J. Rudež, 2001.
Slovenski biografski leksikon: 3. Knj.: Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 157.

Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 3. 4. 2023
Karel Bačer. RUDEŽ, Karel Dragotin. (1833-1885). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rudez-karel-dragotin/
Prijavi napako