Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ervina ROPAS

Portret - Ervina ROPAS
Ervina Ropas - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojena:
25. junij 1890, Novo mesto
Umrla:
16. februar 1962, Novo mesto (pok. Novo mesto - Šmihel)
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodila se je v znani novomeški glasbeni družini materi Franji, roj. Jazbec, in očetu Lavoslavu Ropasu, tajniku mestne hranilnice, vidnemu članu tedanjega Dolenjskega Sokola in ljubiteljskemu glasbeniku ter zborovodji Dolenjskega pevskega društva. Kot njena sestra Zora Ropas in brat Milan Ropas je osnove glasbene izobrazbe prejela od očeta Lavoslava. Nadarjeni otroci so bili deležni tudi glasbene vzgoje priznanega organista in skladatelja Ignacija Hladnika. Že v mladosti je Ervina s sorojencema javno glasbeno nastopala.

Po končani meščanski šoli v Novem mestu se je od leta 1907 do leta 1911 šolala in maturirala na ženskem učiteljišču v Mariboru. Do leta 1919 je bila zaposlena kot učiteljica (Podgrad pod Gorjanci in Dvor pri Žužemberku),  nato pa jo je glasbena pot vodila na Konservatorij Glasbene matice v Ljubljani, kjer je študirala na pedagoškem oddelku z glavnim predmetom solopetje. Po opravljenem državnem izpitu iz glasbe je leta 1922 sprejela službo na njej že znanem mariborskem učiteljišču, kjer je vse do okupacije aprila leta 1941 poučevala glasbeno teorijo, violino, solopetje in klavir. S pevskim zborom, ki ga je dvignila do koncertne višine, je med obema vojnama uspešno gostovala v različnih krajih. Vojna leta je preživela v izgnanstvu v Aranđelovcu v Srbiji.

Po drugi svetovni vojni je bila kratek čas do upokojitve leta 1946 zaposlena na novomeški gimnaziji. Leta 1949 se je honorarno zaposlila na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, kjer je do leta 1958 poučevala klavir. Leta 1952 je sprejela mesto dirigentke okrajnega učiteljskega pevskega zbora, ki je močno vplival na dvig pevske kulture na širšem Dolenjskem, za kar je leta 1954 zbor prejel Trdinovo nagrado.

Že kot štirinajstletnica je napisala svojo prvo skladbo Koračnica za klavir, pri sedemnajstih letih je zložila prvo skladbo za štiriglasni ženski pevski zbor (S. Gregorčič: Naša zvezda, l. 1907) in bila kot skladateljica ustvarjalna vse do druge svetovne vojne. Poleg skladb za ženske zbore je zložila nekaj kompozicij za mešane, moške in celo mladinske zbore. Njena dela so bila lepo sprejeta in so se tudi izvajala.

Dela

Vokalne zborovske skladbe (izbor):

Naša zvezda (S. Gregorčič), 1907
Na tujih tleh (A. Funtek), 1908
Molitev Ave Marija! (E. Geibel)
Na vrtni gredi… (L. Poljanec), 1912
Iz »Assumptio« : Kdo je ta?
Ptičice, vprašam vas (S. Sardenko), 1915
Vasovalec (O. Župančič), 1914
Rdeči nageljčki (M. Cizelj-Strnad), 1934
Mladi junaki (M. Opeka)
Živel naš pešpolk “Cesarjevič”!, koračnica za klavir (samozaložba), 1917

Nagrade

Trdinova nagrada za ljudskoprosvetno udejstvovanje Okrajnemu pevskemu zboru prosvetnih delavcev pod vodstvom prof. Ervine Ropas, 1954

Viri in literatura

25 let glasbene šole Novo mesto. Novo mesto: Glasbena šola Novo mesto, 1971, str. 5.
30 let glasbene šole Marjan Kozina. Novo mesto: Glasbena šola Marjana Kozine, 1976, str. 9, 14 in 24.
70 let Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto. Novo mesto: Glasbena šola Marjana Kozine, 2016, str. 21 in 44.
Domače vesti. Dolenjske novice, 15. 9. 1905, let. 21, št. 18, str. 179.
Ervina Ropas. (citirano 8. marca 2022). Dostopno na naslovu: https://www.pozabljenapolovica-novegamesta.org/sestri-ropas
Govekar, M. Slovenska žena. Ljubljana: Jugoslave Express Réclame Company, 1926, str. 157–158.
K., J. Spominu prof. Ervine Ropas. Dolenjski list, 1. 3. 1962, let. 13, št. 9, str. 14.
Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. (citirano 8. marca 2022). Dostopno na naslovu: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/176/271/4522-2?inline=1
Musica et artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015, 337–338.
Slovenski biografski leksikon: 3. Knj.: Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 132.
Slovenski grobovi. (citirano 8. marca 2022). Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2158/ervina-ropas
Slovensko sokolstvo. Slovenski narod, 29. 12. 1896, let. 29, št. 298, str. 2–3.
(Vom Volksschuldiensste). Laibacher Zeitung, 27. 9. 1918, let. 137, št. 222, str. 1480.
Zamljen, J. Podelitev Trdinovih nagrad. Dolenjski list, 12. 11. 1954, let. 5, št. 45, str. 2.

Avtor/-ica gesla: Jakob Polenšek, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Jakob Polenšek. Ervina ROPAS. (1890-1962). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ervina-ropas/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 12. 2. 2019

Josip VALENČIČ

2. julij 1925–20. stoletje
8. 3. 1943 je mobiliziran v italijansko vojsko, v 13. Reggimento Fanteria 9 Compagnia Speciale, v delovni bataljon v Aguili (Italija). Od tam je 17...
Datum vnosa: 27. 1. 2015

Bojan HOMAN

26. julij 1969
Poslanec v državnem zboru od leta 2000 do 2008, kasneje je postal podžupan v Mestni občini Kranj.
Datum vnosa: 31. 3. 2023

rodbina RUDEŽ

Rodbina na Dolenjskem, ki je s svojim gospodarskim in kulturnim delovanjem zaznamovala okolje, kjer je živela