ROPAS, Zora

Rodila se je v znani glasbeni novomeški družini; njen oče je prišel v Novo mesto iz Savinjske doline. Tako kot starejša sorojenca Lavoslav in Ervina Ropas ter mlajši brat Milan Ropas je bila že od rosnih let deležna prvovrstne glasbene vzgoje pri očetu Lavoslavu, glasbeniku in zborovodji Dolenjskega pevskega društva ter pri priznanem organistu in skladatelju Ignacija Hladnika. V osnovno in meščansko šolo je hodila k šolskim sestram de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu. Do leta 1910 je tam opravila tudi trgovski tečaj in leta 1911 v Gradcu državni računovodski tečaj z izpitom na pravni fakulteti.

Nato je v Glasbeni matici v Ljubljani od leta 1912 do leta 1917 študirala solistično petje (M. Hubad), klavir (A. Trost, J. Chlumecki), nato v letih 1918 in 1919 na konservatoriju v Zagrebu in nazadnje do leta 1921 na novoustanovljenem konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani. Od avgusta 1920 do avgusta 1921 je bila angažirana tudi v ljubljanski Operi. Od leta 1921 do leta 1923 je bila na študijskem izpopolnjevanju petja v Pragi, kjer je prirejala koncerte v različnih društvih in preko njih širila pesmi slovenskih skladateljev (B. Ipavec, A. Foerster, F. Gerbič, F. S. Vilhar, H. Sattner, E. Adamič, J. Pavčič, A. Lajovic, L. M. Škerjanc idr.). Od avgusta 1923 do julija 1926 se je ponovno zaposlila in uveljavila v ljubljanski Operi. V rodnem Novem mestu je nato v šoli Glasbene matice od leta 1927 do 1929 poučevala solistično petje, imela zasebne inštrukcije in prirejala koncerte po različnih slovenskih ter tudi hrvaških mestih.

Med letoma 1929 in 1931 je bila na koncertni turneji pri slovenski diaspori v ZDA, kjer je nastopala v številnih krajih, tamkajšnjih slovenskih društvih ter na radijskih postajah. Po vrnitvi v Kraljevino Jugoslavijo se je nazadnje tudi kot vodja šole Glasbene matice v Novem mestu posvetila poučevanju solističnega in mladinskega zborovskega petja, klavirja ter glasbene teorije. Ob deseti obletnici novomeške Glasbene matice je pripravila in vodila uprizoritev opere Viléma Blodka V vodnjaku. Po ukinitvi glasbene šole v Novem mestu leta 1935 je do februarja leta 1936 poučevala v Skopju in vodila pevski zbor glasbenega društva Mokranjac. Nato je učila v glasbenih maticah v Celju in v Mariboru, od koder jo je okupator aprila 1941 pregnal v Novo mesto. Že jeseni istega leta je do upokojitve leta 1951 poučevala solo petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Marca 1952 je na povabilo Srečka Kumarja v glasbeni šoli v Kopru organizirala oddelek za solo petje, kjer je vzgojila več solistov za koncertne nastope in radijske oddaje. V šolskem letu 1957/58 je ponovno prevzela in okrepila oddelek za solo petje v glasbeni šoli v Novem mestu. V svojem plodovitem življenju je izobrazila veliko uveljavljenih pevcev.