Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

HLADNIK, Ignacij

Ignacij Hladnik - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
25. september 1865, Križe (obč. Tržič)
Umrl:
19. marec 1932, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo in prvi glasbeni pouk, kjer ga je učil Janez Debeljak. Kot osemleten je že igral orgle in violino. Jakob Aljaž, ki je bil v tistem času kaplan v Tržiču, je prepoznal njegovo nadarjenost in pregovoril starše, da so ga leta 1878 poslali v orgelsko šolo v Ljubljani, ki jo je končal čez dve leti. Tam je bil njegov učitelj orgel Anton Foerster, ki je v veliki meri vplival na nadaljnji razvoj Hladnika kot organista in skladatelja.

Že kot štirinajstleten je nastopil svoje prvo službeno mesto v Šentjakobu ob Savi, nato je osem let služboval v Stari Loki, med letoma 1889 in 1930 pa je deloval v Novem mestu. Tu je poučeval glasbo in vodil zbore. Bil je pevovodja Dolenjskega pevskega društva, poučeval je petje v Rokodelskem domu, vodil je pevski zbor grmske kmetijske šole in kar 27 let gimnazijski pevski zbor. V frančiškanskem samostanu je orglal in vodil pevski zbor, prizadevno je sodeloval pri Glasbeni matici. Vplival je na bodočega skladatelja Marjana Kozino in ga usmeril v študij glasbe. Njegova učenka je bila tudi Zora Ropas, kasneje koncertna in operna pevka ter priznana glasbena pedagoginja.

Veljal je za enega najboljših orgelskih virtuozov v Sloveniji. Veliko je koncertiral po vsej nekdanji Jugoslaviji. Posebno rad je izvajal dela francoskih avtorjev, gojil pa je tudi Bacha. Med prvo svetovno vojno je na orglah v novomeški kapiteljski cerkvi prirejal uspešne cerkvene koncerte. Hladnik zavzema častno mesto tudi med skladatelji. Veliko skladb je bilo objavljenih v Cerkvenem glasbeniku, Novih akordih in Bogoljubu. Največ jih je ostalo v rokopisu. Nekaj rokopisov je poslal v Ameriko, kjer so skladbe izšle pod drugim imenom. Skladal je maše, tedeume, psalme, rekvieme in druge cerkvene skladbe. Njegove skladbe, zlasti v napevih, preveva ljudsko občutje, zato so bile priljubljene. Za že skorajda ponarodelo velja npr. Marija, skoz življenje.

Del Hladnikove notne zapuščine hrani Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Gre predvsem za številne rokopisne skladbe in dele muzikalij, ki jih je skladatelj hranil v svoji knjižnici. Po njem se imenujeta ulici v Novem mestu in v Križah, nekaj časa se je po njem imenovala novomeška glasbena šola. Glasbenica in skladateljica je bila tudi njegova hčerka Marija por. Berden.

Hladnikova zapuščina v Študijski knjižnici. Dolenjski list, 21. 2. 1974, let. 24, št. 8, str. 10.
Hribar, C. Mojster orgel. Dolenjski razgledi, 23. 12. 1982, št. 8, str. 124–125.
Enciklopedija Slovenije, zv. 4: Hac-Kare. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 32.
Nagode, A. Ignacij Hladnik: idealist v primežu stvarnosti avstrijskega podeželja. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2020, let. 68, št. 3, str. 843–854.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 8. 4. 2021
Mateja Kambič. HLADNIK, Ignacij. (1865-1932). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 12. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hladnik-ignacij-2/
Prijavi napako