Rodil se je v »Stari šoli« v Gorenjem Logatcu v številni družini. Mama Antonija se je pred poroko pisala Žgur. Njegov oče Leopold (po rodu iz Idrije), nadučitelj, publicist in tudi župan Gornjega Logatca ter član Sokolskega društva Dolenji Logatec, je na gornjelogaški šoli poučeval od 5. maja 1900 do 6. februarja 1922. Po Kraljevi višji realki na današnji Vegovi 4 v Ljubljani, ki jo je France končal junija 1922, je služil vojsko v Inženirski podoficirski šoli tehnične stroke (ki jo je vodila Vojska Kraljevine Jugoslavije) v Mariboru, nato pa je nadaljeval šolanje na Visoki trgovski šoli v Varšavi, kjer je novembra 1927 diplomiral. Julija 1928 se je zaposlil na Poslaništvu Kraljevine Jugoslavije v Varšavi, kjer je bil pristojen za trgovinske in finančne posle, nekaj časa pa je opravljal tudi dolžnosti dopisnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Julija 1928 se je zaposlil na Poslaništvu Kraljevine Jugoslavije v Varšavi, kjer je bil pristojen za trgovinske in finančne posle, nekaj časa pa je opravljal tudi dolžnosti dopisnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Medtem se je leta 1931 poročil z Janino Glocer, poljsko Judinjo, in maja 1933 se jima je rodil sin Andrej. Januarja 1935 je na Poslaništvu Kraljevine Jugoslavije dal odpoved in v Varšavi odprl trgovinsko zastopstvo za nemške pisalne stroje. Novembra tega leta ga je poljski predsednik za delo trgovskega atašeja na jugoslovanskem poslaništvu odlikoval s srebrnim križem za zasluge. Decembra 1937 je bil imenovan za častnega vicekonzula Kraljevine Jugoslavije v Varšavi. Po nacistični okupaciji Poljske septembra 1939 in uveljavitvi protijudovske rasne zakonodaje je začel pomagati svojim poslovnim znancem in prijateljem judovskega rodu. Številnim Judom je pomagal pobegniti iz varšavskega geta, jih skrival ter zagotavljal pomoč in podporo tistim, ki so jih pomagali skrivati. Med varšavsko vstajo ga je 9. septembra 1944 ubila nemška okupacijska vojska. Pokopan je bil v Varšavi, maja 1971 pa na željo soproge prekopan na pokopališče v Gornjem Logatcu. France (imenovan tudi Franjo) Punčuh je za zasluge pri reševanju Judov 15. avgusta 2004 prejel častni naziv Jad Vašema: pravičnik med narodi (Righteous Among Nations). (“Bil je izredno prijazen človek, ki ni nikoli čutil, da počne kaj izjemnega, temveč le tisto, kar je prav.” Iz pričevanj v arhivu Jad Vašema). 25. septembra 2004 je bila v Gornjem Logatcu na zunanji steni Punčuhove rojstne hiše – »Stare šole« na Tržaški cesti 148 odkrita spominska plošča z napisom: »V TEJ HIŠI SE JE RODIL FRANCE PUNČUH 1902-1944 DIPLOMAT, MOŽ SRCA IN POGUMA REŠEVAL JUDE V OKUPIRANI VARŠAVI USTRELJEN MED VARŠAVSKO VSTAJO PREJEMNIK IZRAELSKEGA ČASTNEGA NAZIVA PRAVIČNIK MED NARODI RAGHTEOUS AMONG THE NATIONS OBČINA LOGATEC 2014«.
France Punčuh je za zasluge pri reševanju Judov 15. avgusta 2004 posthumno prejel častni naziv Jad Vašema: pravičnik med narodi (Righteous Among Nations).
Biografija, fotografija, faksimile pisma prof. Franu Ilešiču, Varšava, 25. sep. 1925
Pevec, B.: Spominsko obeležje Francetu Punčuhu, Logaške novice, št. 10 (nov. 2014), str. 9
France Punčuh – živa vez med Logatcem in Varšavo
France Punčuh: reševalec Judov v Varšavi
Pevec, B.: Spominsko obeležje Francetu Punčuhu, Logaške novice, št. 10 (nov. 2014), str. 9
Vsako leto eno ime: France Punčuh
Slovenski pravični med narodi (e-knjiga), ZRC SAZU in Založba ZRC, 2016.
Slovenski pravični med narodi, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016.