Napredno iskanje
sl
en hu it sl

PIRNAR, Tone

Portret - Tone PIRNAR
Tone Pirnar - Tovariš, 10. decembra 1968, str. 13.

Foto galerija

Rojen:
19. december 1895, Brod (Novo mesto)
Umrl:
23. marec 1973, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Izučil se je za tesarja. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran ter avgusta 1916 na Karpatih padel v rusko ujetništvo. Najprej je delal v tovarni granat, kasneje pa je bil z ostalimi Slovenci poslan v Odeso. Nato je v Ukrajini pomagal na kmetih, a je kmalu ušel in v avstrijskem Ensu pri Dunaju dočakal konec vojne.

Vrnil se je v rodno vas Brod pri Novem mestu, ki je spadala v tedaj največjo slovensko občino Šmihel – Stopiče. Po vojni so ljudje pričakovali spremembe in nezadovoljstvo kmetov in delavcev se je večalo. Tudi na Dolenjskem je v tem času pod vplivom idej oktobrske socialistične revolucije prihajalo do nemirov in uporov. Po dvigu pristojbine, s katero naj bi občina odplačala vojno posojilo, je skupaj z bratom Jožetom Pirnarjem in kovačem Ivanom Florjančičem z Malega Slatnika organiziral prevzem občine. Razjarjena množica je  27. decembra 1918 odstavila župana občine Šmihel – Stopiče, znanega gostilničarja iz Kandije Josipa Zurca – Štemburja, in občinskega žandarja, ki ga je zamenjal Tone Pirnar. Uporniki so razglasili republiko. Tako imenovana Kandijska republika je trajala le štiri dni. Zadnjega dne v letu so v mesto prišli žandarmeriji v pomoč srbski vojaki, ki so zadušili upor. Pirnar je bil z drugimi somišljeniki aretiran.

Januarja 1919 je bil že na svobodi in kmalu zatem vpoklican na Koroško, kjer se je vojskoval kot Maistrov borec, po plebiscitu leta 1920 pa se je ponovno vrnil domov. Še istega leta se je včlanil v komunistično partijo. Nato je do leta 1924 delal v Karlovcu in Zagrebu. Med drugo svetovno vojno, oktobra 1943, je bil kot predstavnik Broda, Irče vasi in Drske poslanec Kočevskega zbora.

Viri in literatura

Bitka, kakor življenje dolga. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1975, str. 13–15.
Saje, F. Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom oktobrske revolucije. Dolenjski list, 20. 11. 1957, let. 8, št. 47, str. 3.
Saje, F. Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom oktobrske revolucije. Dolenjski list, 6. 11. 1957, let. 8, št. 45, str. 3.
Splihal, S. Toneta Pirnarja kos zgodovine. Tovariš: ilustrirani tednik Dela, 10. 12. 1968, let. 24, št. 50, str. 12–14.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 20. 9. 2022
Mateja Kambič. PIRNAR, Tone. (1895-1973). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pirnar-tone/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

JUŽNIČ, Gojmir

23. november 1918–18. februar 2005
Pretežni del svoje dejavnosti je posvetil fiziologiji, znanosti in stroki ter vzgojil številne generacije slovenskihz dravnikov.
Datum vnosa: 24. 11. 2014

KOMAC, Biserka

Akademska oblikovalka vizualnih komunikacij se je svojih prvih likovnih prijemov in risanja portretov naučila že v osnovni šoli.
Datum vnosa: 5. 6. 2013

LAMPE, Frančišek

23. februar 1859–24. september 1900
 Kot otrok je bil Frančišek zelo bolehen in je težko pomagal domačim pri kmetovanju, zato ga je mati določila za šolanje. Ljudsko šolo je obis...