Foto galerija
Rodil se je v družini mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča.
Leta 1941 je vstopil v Komunistično partijo Slovenije. Med drugo svetovno vojno je bil član NOV Jugoslavije.
Po vojni je postal eden vidnejših politikov v SFRJ. Bil je član izvršnega sveta Slovenije, poslanec v republiški skupščini (1951-1963), poslanec v zvezni skupščini (1963-1967, 1969), predsednik Zveznega izvršnega sveta (1969-1971) in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije (1982-1983).
Na območje litijske občine je prišel leta 1942, ko ga je CK KPS poslal na Štajersko, z nalogo, da pomaga organizirati partizansko pošto, skrite tiskarne, kurirske zveze. Te naloge so ga povezale z dolino reke Save in litijsko občino. Kasneje je prevzel mesto sekretarja litijskega partijskega okrožnega komiteja. V Litijo se je rad vračal tudi v povojni graditvi samoupravnih socialističnih odnosov.
Za njegove zasluge pri organiziranju narodnoosvobodilnega gibanja na litijskem in širšem območju je občinska skupščina Litija sprejela sklep, da se mu podeli naziv častni občan. Listino so mu podelili na akademiji v počastitev občinskega praznika, 23. decembra 1981.
24. maja 2005 je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo obtožnico, ki ga je bremenila sodelovanja v povojnih pobojih. Obtožnica temelji na dokumentih, iz katerih je razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni. Kljub obsežni dokumentaciji in številnim pričevanjem je po nekaj mesecih sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave »zaradi pomanjkanja dokazov«.
Glasilo občanov, januar 1982, št. 1.