Andrej BOŽIČ

Bil je najmlajši, deveti otrok očeta Jožefa, mizarja, in matere Terezije Kette. Oče je umrl kmalu po njegovem rojstvu . 30. septembra 1940 je stopil v malo semenišče pri kapucinih v Vipavskem Križu, kjer je začel obiskovati privatno gimnazijo. Zaradi vojne je šolanje nadaljeval v italijanskih mestih Rovigo in Verona. Leta 1944 je vstopil v kapucinski noviciat v kraju Bassano del Grappa in nadaljeval šolanje v Vidmu (Udinah) in študij filozofije v Padovi in teologije v Benetkah. 21. Marca 1953 ga je beneški patriarh Angelo Giuseppe Kardinal Roncalli (poznejši papež Janez XXIII) posvetil v duhovnika. Želel si je v misijone in leta 1955 je odšel v Brazilijo. Tam je misijonaril, učil v šoli in veliko študiral. Postal je tudi profesor in ustanovitelj več univerz: državne univerze v Cornelio Procopio, Parana (1966), ustanovitelj katoliške univerze v Arapongas, Parana (1967), organiziral katoliško univerzo v Palmas in državno univerzo v Cruzeiro do Sul (Acre, Amazonia – 1987) in dosegel, da je to mesto leta 1987 postalo sedež samostojne škofije.
Ves ta čas pa je misijonaril v porečju Amazonke in bil med Indiosi duhovnik, učitelj, zdravnik in celo advokat ubogih, kot so ga imenovali, ko se je zavzemal za njihove pravice. Pomagal je graditi šole, ambulante, leprozarije (bolnice za gobavce), organiziral celo sindikat za gobavce.
Leta 1998 se je vrnil v domovino v kapucinski samostan v Vipavskem Križu, kjer je leta 1999 za tri leta postal gvardijan kriškega samostana. Leta 1999 je bil tudi imenovan za uradnega eksorcista koprske škofije. Pokopan je v Vipavskem Križu.