Foto galerija
Njen oče je bil Franc Wagner, direktor pomožnih uradov novomeškega sodišča, mati pa je bila hči znanega novomeškega posestnika in čevljarskega mojstra Janeza Rosmanna.
Mira se je v slovensko literarno zgodovinopisje zapisala kot novomeška znanka pesnikov Dragotina Ketteja in Milana Puglja. Kette je Miri leta 1898 v spominsko knjigo napisal pesem Ne v album, v dušo rad bi vašo te besede pisal. K Wagnerjevi družini je kot gimnazijec veliko zahajal Milan Pugelj in s sestrama Miro in mlajšo Gizelo Wagner ter njunim bratom Emilom igral klavir. Po Gizelini poroki se je Pugelj navezal na njeno starejšo sestro Miro in leta 1904 v literarni reviji Dom in svet objavil tri pesmi s psevdonimom Mira. Kakor sestra Gizela je tudi ona pustila sledi v njegovem literarnem ustvarjanju.
Obe s sestro sta kasneje obujali spomine na brezskrbna leta, ki sta jih v devetdesetih letih devetnajstega stoletja preživeli v Pugljevi družbi v Novem mestu. Mira po smrti svoje matere ni več poznala sreče in je živela v največjem pomanjkanju. Pokopana je v Novem mestu.
Bačer, K. Še o Pugljevi Lauri – Miri Wagner. Dolenjska prosveta: glasilo Ljudske prosvete, 1955, let. 2, št. 1. str. 30–31.
Kette, D. Zbrano delo: Knj. I. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949, str. 221–222, 342.
Komelj, B. Umrla je Pugljeva Lavra. Dolenjska prosveta: glasilo Ljudske prosvete, 1954, let. 1, št. 4. str. 99–101.