Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Gizela WAGNER (por. KURTH)

Portret - Gizela WAGNER
Sestri Gizela in Mira Wagner - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojena:
11. september 1877, Novo mesto
Umrla:
19. november 1953, Maribor
Variante imen:
Gizela Amalija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Njen oče je bil Franc Wagner, direktor pomožnih uradov novomeškega sodišča, mati pa je bila hči znanega novomeškega posestnika in čevljarskega mojstra Janeza Rosmanna.

Gizela je najprej odraščala v Novem mestu, od leta 1887 pa je bila nekaj let v Ljubljani, kjer je obiskovala šolo pri uršulinkah. Vsestransko se je izobrazila. Pri štirinajstih letih se je začela učiti tujih jezikov, igranja je na klavir, se učila slikarstva in ročnih del.

V Ljubljani se je seznanila s pesnikom Dragotinom Kettejem. Za njeno spominsko knjigo je na prošnjo sošolca Petra Horvata četrtošolec Kette leta 1893 napisal sonet z akrostihom Gizelici Wagner. Leta 1894 se je Gizela iz Ljubljane vrnila v Novo mesto in ko je kasneje na novomeško gimnazijo prišel tudi Kette, je obnovila stike z njim. Kette jo je tudi poučeval francoščino in kakor sestri Miri Wagner je leta 1898 tudi njej v spominsko knjigo vpisal verze Ne v album, v srce.

Nekaj let po Kettejevim odhodu iz Novega mesta je Gizela postala pesniški ideal šest let mlajšega pesnika in pisatelja Milana Puglja. Posvetil ji je več pesmi in črtic (npr. Gizela) in svojo najdaljšo novelo Na valovih mladosti, v kateri precej realistično opisuje svoje razmerje do temperamentne črnolase Gizele z zamišljenimi in globokimi očmi. Leta 1902 se je Gizela v Novem mestu poročila s postajnim načelnikom iz Viersbacha na Tirolskem Moritzem Kurthom. Kmalu je ovdovela in nato sama skrbela za njune tri otroke. Pugelj se je tudi kasneje zanimal za njeno življenje in tudi ona se ga je rada spominjala in z ljubeznijo ter spoštovanjem govorila o razgovorih, recitiranju pesmi in klavirskih urah, ki sta jih preživela skupaj.

Viri in literatura

Kette, D. Zbrano delo: Knj. I. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949, str. 223–224, 343.
Kette, D. Zbrano delo: Knj. II. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949, str. 157, 312.
Komelj, B. Umrla je Pugljeva Lavra. Dolenjska prosveta: glasilo Ljudske prosvete, 1954, let. 1, št. 4. str. 99–101.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Gizela WAGNER (por. KURTH). (1877-1953). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gizela-wagner-por-kurth/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 2. 9. 2024

Štefan ROŽIČ

22. december 1739–28. julij 1802
Eden izmed »štirih srčnih mož«, ki so prvi stopili na Triglav.
Datum vnosa: 23. 6. 2014

Majda REBERNIK (ROJ. JAKŠIČ)

23. oktober 1949–13. februar 2014
Majda Rebernik je znana predvsem po pisanju besedil za narodno-zabavno glasbo.
Datum vnosa: 10. 10. 2019

Dragica KORADE

31. januar 1963–5. september 2019
Novinarka Večera, kritična raziskovalka političnega in družbenega dogajanja.