Mihael TIFFERNUS

Bil je humanist, profesor in vzgojitelj württemberškega princa Krištofa. Še danes velja za enega najslavnejših humanistov 16. stoletja.

Še kot otroka so ga ujeli Turki, pri Laškem so ga izgubili ali pa jim je sam pobegnil. V tej nesreči je izgubil tudi starše. Našel ga je ugleden Laščan Erazem Stich, ki ga je posinovil, poslal na dunajsko univerzo in ga materialno podpiral. Študiral je svobodne umetnosti in teologijo ter postal magister.

L.1527 (verjetno) je postal humanistični vzgojitelj württemberškemu princu Krištofu. Princ v Tiffernusu ni imel samo dobrega učitelja, temveč tudi zvestega prijatelja in preudarnega svetovalca, ki je vplival na oblikovanje njegove osebnosti. Hvaležnost do Michaela Tiffernusa je vojvoda Krištof izkazal, ko mu je dal po smrti vzidati v Stiftkirche v Stuttgartu bogat renesančni nagrobnik z napisom, v katerem je poudaril pokojnikove zasluge. Tiffernus je Krištofu vedno stal ob strani. Starejša literatura pripoveduje, da je l.1529 ob obleganju Dunaja Tiffernus rešil Krištofa pred neko turško patruljo. Z njegovo pomočjo se je baje tudi izognil namenu Habsburžanov, da ga spravijo v Španijo in tam v samostan.

Leta 1538 je bil s strani Karla V. Michaelu Tiffernusu podeljen plemiški naziv. Kasneje je Krištof zaupal Tiffernusu pomembne vladne posle in ga postavil za svojega kanclerja. L. 1550 je Krištof nasledil očeta Karla in Tiffernus je ostal do smrti njegov svétnik. Obenem je bil profesor na univerzah v Würtembergu in Tübingenu.

Tiffernus je pomemben za slovenski kulturni razvoj, ker je nemajhna sredstva, ki jih je imel, namenil za kranjsko študentsko ustanovo. Študentom teologije je zapustil svojo bogato knjižnico. Verjetno pa je tudi pridobil Krištofovo naklonjenost za tisk prvih slovenskih knjig na würtemberškem in izid Trubarjevih prvencev.