Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Marijan AMALIETTI

Portret - Marijan AMALIETTI
Foto: Dragan Arrigler. V: Novi slovenski biografski leksikon (slovenska-biografija.si)

Foto galerija

Rojen:
19. julij 1923, Ormož
Umrl:
23. april 1988, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Gimnazijo je začel obiskovati v Mariboru. Ker je bila njegova družina med drugo svetovno vojno izgnana v Srbijo, je šolanje nadaljeval v Jagodini v Šumadiji, kjer je leta 1944 maturiral. Po maturi je odšel v partizane in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi.

Po vojni se je odločil za študij arhitekture na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1954 diplomiral. V letih 1953–1956 je delal kot karikaturist pri humorističnem časopisu Pavliha, od leta 1956 pa na Tehniški fakulteti oziroma Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer je leta 1957 začel poučevati arhitekturno risanje ter osnove projektiranja in kompozicije (od leta 1978 kot izredni in od 1985 kot redni profesor). Njegovi najbolj znani arhitekturni deli sta prenova ljubljanskega hotela Union (1968) in projektiranje njegovega prizidka (1979).

Amalietti spada med vidnejše karikaturiste svojega časa in med začetnike slovenskega stripa. Znan je kot karikaturist predvojnega mariborskega Totega lista in Pavlihe. Je avtor prve redne slovenske časopisne stripovske rubrike Gregor Tisiglavca, ki je izhajala v Pavlihi v letih 1950‒1960. Karikature je objavljal tudi v časopisih Delo, Ljudska pravica in Tovariš, v tedniku 7D, v nemški izdaji revije Mad Magazine idr.

Po letu 1974 se je intenzivno posvečal knjižni ilustraciji. Ilustriral je dela številnih avtorjev, med drugim Boccacciovega Dekamerona (1977), Tolstojevo Vojno in mir (1979),  Flaubertovo Gospo Bovary (1982), Dickensovega Oliwerja Twista (1976), Potepuha in nočno lučko Svetlane Makarovič (1977), Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca (1978) idr. Bil je odličen ilustrator mnogih mladini namenjenih publikacij. Z ilustracijami, slikanicami in karikaturami je sodeloval v otroških in mladinskih revijah Ciciban, Kurirček in Pionirski list. V slednjem je med drugim objavil avtorski strip Omara tete Mete (1983/1984). V knjižni obliki je izšla njegova avtorska slikanica Maruška Potepuška (1977). Narisal je tudi slikanico Tinčevi divji doživljaji (1978), za katero je besedilo prispeval Ivo Zorman.

V zadnji četrtini življenja se je ukvarjal tudi s slikarstvom. Njegov slikarski opus je ostal javnosti skoraj neznan do posmrtnih razstav v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči in v KUD France Prešeren v Trnovem (1989).

Za svoje delo je prejel številne nagrade.

 

 

Dela

Ilustracije (izbor):
Maruška potepuška, 1977
Decameron, 1977
Vojna in mir, 1979
Pika Nogavička; Ljubezenska zgodba, 1990

Nagrade
  • Tomšičeva nagrada za karikaturo (1956 in 1957)
  • skupinska Prešernova nagrada za delo pri projektiranju Gospodarskega razstavišča v Ljubljani (1959)
  • Levstikova nagrada za ilustracije v knjigah Netočka Nezvanova in Ulenspiegel (1978)
  • nagrada Janeza Kranjca za pomemben prispevek k rasti in trdnosti Pavlihe (1976)
  • prva nagrada na Mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu za Maruško Potepuško (1977)
  • tretja nagrada za strip za odrasle 5 očeva Neninog deteta (Beograd, 1987)
  • diploma in nagrada za strip za odrasle 5 očeva Neninog deteta, ki ga je žirija časopisa Polet razglasila za najboljši jugoslovanski strip v letu 1987
  • jugoslovanska nagrada Andrija (1987) za življenjsko delo na področju stripa
  • posthumna nagrada za strip 5 očeva Neninog deteta – razglašen za najboljši strip v Jugoslaviji za leto 1988
Viri in literatura

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 10.
Enciklopedija Slovenije: 1. zvezek, Ljubljana, 1987, str. 54.
M. Amalietti: Karikature, Ljubljana, 2014.
Novi Slovenski biografski leksikon (www.slovenska-biografija.si)

 

 

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 7. 9. 2016 | Zadnja sprememba: 13. 5. 2026
Iva Habjanič. Marijan AMALIETTI. (1923-1988). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marijan-amalietti/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 9. 4. 2014

France KOŠIR

29. maj 1906–29. september 1939
Je eden večjih loških slikarjev prve polovice 20. stoletja, mojster akvarelov in upodabljanja vode, ki je premalo znan tudi domačinom. Rodil se je ...
Datum vnosa: 5. 2. 2025

Aleš BEDIČ

12. november 1962
Aleš Bedič se že več kot štirideset let ukvarja z zgodovino letalstva, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Lojze NEČIMER

13. marec 1903–5. marec 1972
Pretežno je poučeval na Dolenjskem in bil med drugim v Novem mestu ravnatelj učiteljišča in osnovne šole Šmihel.