Marija ŽELJKO

»Bralcem sem skušala ponuditi tisto, kar sem smatrala, da je dobro, koristno in lepo. Edino knjiga lahko dopolni pomanjkanje čustev, ublaži osamljenost in odtujenost sodobnega človeka. Knjižnica je bila, je in bo ostala živa sila pri vzgoji, kulturi in sredstvo za razumevanje med ljudmi in narodi. Po 23. letih dela v knjižnici so ostali samo še spomini. Lepi in prijetni spomini na knjige in razumevajoče bralce. Če bi bila še enkrat mlada, bi bila rada še enkrat knjižničarka.«

Željko, Marija: Nekaj podatkov o delovanju knjižnic v občini Logatec, 1986, rokopis.

MLADOST IN IZOBRAŽEVANJE 

Rodila se je v družini Božič v zaselku Čehovini (domačini kraj imenujejo Branica), ob zgornjem toku reke Branice pod Štanjelom na Krasu. Imela je še dva starejša brata. V času fašizma je do leta 1943 obiskovala italijansko osnovno šolo. Že pred kapitulacijo Italije so partizani prestrašili italijansko učiteljico, ki nato ni več prihajala poučevat v Branico (Čehovine). Po kapitulaciji Italije je otroke do konca vojne poučevala partizanska učiteljica, kolikor so to razmere dopuščale, zato se je Mariji šolanje precej zavleklo. Nižjo gimnazijo v Ajdovščini je obiskovala od leta 1945 do 1948. Od leta 1948 do 1952 je obiskovala učiteljišče v Tolminu. Tega obdobja se je spominjala predvsem po pomanjkanju hrane, saj so bili dijaki v dijaškem domu pogosto lačni.

ŽIVLJENJSKA IN POKLICNA POT 

Njeno prvo službeno mesto je bilo v istrskem zaselku Črnica* (med Sočergo in Buzetom), ki je takrat še spadal pod Slovenijo. Tja jo je leta 1952 skupaj s kolegico z dekretom napotil takratni Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije.  Že po enem mesecu sta obe slovenski učiteljici iz Zagreba prejeli odločbo (rješenje), da bodo v Črnico poslali hrvaški učiteljici, Marija in njena sodelavka pa naj se javita pristojnim šolskim oblastem v Ljubljani. Ob njunem odhodu so vaščani protestirali, saj so želeli slovenske učitelje, vendar brez uspeha. Njena naslednja služba je bila v Dvoru pri Žužemberku, kjer je na osnovni šoli ostala približno štiri leta. Učiteljice so imele tam pomembno vlogo v kraju, saj so poleg poučevanja skrbele tudi za proslave in kulturno življenje. Učitelji so imeli celo svojo dramsko skupino. Tam je spoznala svojega bodočega moža, mizarja Vinka Željka, rojenega v Gribljah v Beli krajini, ki je bil zaposlen v mizarski delavnici na Dvoru. Želela je delati v domačih krajih, na Primorskem, a ji šolske oblasti tega niso odobrile. Leta 1956 so jo premestili na osnovno šolo Veliki Gaber (pri Medvedjeku, znanem iz slovenske osamosvojitvene vojne) na Dolenjskem. V začetku leta 1959 sta se Marija in Vinko poročila. Istega leta je njen mož dobil službo v tovarni lesne industrije KLI Logatec, zato so šolske oblasti tokrat odobrile njeno premestitev na Osnovno šolo Dolenji Logatec. Sprva sta zakonca živela na Kalcah. Avgusta se jima je rodil sin Miran. Po nekaj letih je družina dobila stanovanje v stari šoli v Dolenjem Logatcu (Stara cesta 8; v času Avstro-Ogrske je bila tam pošta, danes pa je v stavbi gostišče Baron). Februarja 1963 se jima je rodila še hči Erika.

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

* Med letoma 1945 in 1947 je Črnica spadala pod koprski okraj (LR Slovenija) pod jugoslovansko vojaško upravo, saj je bila meja med republikama prvotno predvidena južneje, na reki Mirni. Po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe (15. septembra 1947; pogodba med Italijo in zavezniškimi državami) se je vas znašla na meji med cono B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) in matično Jugoslavijo. Črnica je bila takrat administrativno prenesena pod buzetski okraj (LR Hrvaška) predvsem iz praktičnih razlogov, saj je Buzet vaščanom služil kot naravno gravitacijsko središče za oskrbo in upravo izven posebnega režima cone B. Kljub temu je Slovenija v Črnici še nekaj let izvajala šolsko oblast, dokler ni Hrvaška leta 1952 z dekretom dokončno prevzela šolstva. Proces se je zaključil po londonskem memorandumu (5. oktober 1954), ko je bila meja med republikama formalno porjena, slovenska naselja v zaledju Istre pa dokončno dodeljena hrvaškim občinam. Več v zavihku Zunanje povezave*.

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

KNJIŽNIČARSKA POT

Leta 1963 se je gospa Željko zaposlila na občini Logatec kot uradnica za prosveto in kulturo. Istega leta je začela svojo knjižničarsko pot v tedanji Ljudski knjižnici v Narodnem domu (nekdanji Sokolski dom) v Dolenjem Logatcu. Tam je nadomestila učiteljico Andro Peterlin, ki je do takrat pomagala vodji knjižnice Ani Tollazzi. Leta 1966 je knjižnico prevzela v celoti in v njej delala sama do leta 1985, ko je bila zaposlena še Marinka Cempre (por.) Turk. Delo je sprva opravljala honorarno, saj je bila še vedno zaposlena na občini Logatec. Pribl. med leti 1967-1972 pa je bila zaposlena v vrtcu (današnji VVZ Kurirček). V letih 1971/72 je zaradi hčerkinih zdravstvenih težav pustila službo in ostala doma. Je pa še naprej honorarno delala v knjižnici. S tečaji, ki jih je organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), si je pridobila ustrezno znanje za vodenje (osrednje občinske) knjižnice. Redno se je v Matični knjižnici Logatec zaposlila šele 2. novembra 1982, in sicer za šest ur dnevno. V resnici pa je obseg njenega dela – ki je vključeval tudi naloge pred in po odprtju knjižnice ter delo doma (finančno poslovanje, nabavo knjig, katalogizacijo, opremljanje gradiva ipd.), pogosto ob pomoči moža – pomenil poln, če ne celo daljši delovni čas, ki ni bil ustrezno priznan. Njeno življenje so zaznamovale tudi osebne preizkušnje.

Leta 1974 je zbolela za rakom, leta 1979 pa ji je zaradi redkega Hodgkinovega limfoma umrla hči. Zaradi njene dolgotrajne odsotnosti v tistem letu sta bila okrnjena obratovalni čas knjižnice in posledično izposoja. Ker je bilo delovanje knjižnice ogroženo, jo je nadomeščala Marinka Cempre Turk, ki ji je občasno pomagala že v času svojega šolanja.

Po triindvajsetih letih dela v Matični knjižnici Logatec se je upokojila 31. marca 1986. V spominskem rokopisu Nekaj podatkov o delovanju knjižnic v občini Logatec je natančno predstavila zgodovino, razvoj in delovanje knjižničarstva na Logaškem. V skromnih razmerah je z veliko predanostjo bralni kulturi, ljubeznijo do knjig, srčnim odnosom do bralcev ter zavzetim strokovnim delom ustvarila temelje za razvoj sodobne splošne knjižnice – današnje osrednje Knjižnice Logatec z enotami: Krajevna knjižnica Hotedršica, Krajevna knjižnica Rovte in premična zbirka Vrh Svetih Treh Kraljev. Dolga leta se je borila za novo knjižnično stavbo, ki je bila ob Narodnem domu dograjena 23. maja 1987, leto po njeni upokojitvi, in je bila v veliki meri rezultat njenih dolgoletnih prizadevanj.

Logatčani se je spominjajo kot skromne in predane knjižničarke, ki jih je dolga leta bogatila s svojim delom. Knjižničarji Knjižnice Logatec pa so ji hvaležni za temelje, na katerih še danes razvijajo knjižničarsko dejavnost v občini. Leta 1990 je ob prvi podelitvi občinskih nagrad na področju kulture prejela Februarsko priznanje.

——————————————————————————————————————————-

Delovanje Knjižnice Logatec po letu 1945 s poudarkom na obdobju med letoma 1963-1986

1945-1963:

Italijanski vojaki so leta 1942 del knjižnega fonda predvojne sokolske Javne knjižnice in čitalnice razmetavali in sežigali pred vodnjakom na Čevici. Sosedje in otroci so nekaj teh knjig rešili, jih skrili in jih po vojni vrnili v na novo ustanovljeno knjižnico. Že kmalu po koncu vojne so se začele priprave na ponovno delovanje knjižnice. Ana Tollazzi  je na pobudo Krajevnega narodnega odbora že ob koncu leta 1945 začela zbirati knjižno gradivo oz. dopolnjevati že obstoječi knjižni fond sokolske Javne ljudske knjižnice in čitalnice (tudi od zaupnih ljudi, ki so med vojno skrivali knjige). Poleg tega gradiva je knjižnica 22. mar. 1946 pridobila še premično imovino, ki je bila prej last Katoliškega prosvetnega društva (“Orli”) oz. njihove knjižnice na Griču v Dolenjem Logatcu. Krajevni ljudski odbor Dolenji Logatec je 9. junija 1946 ustanovil Ljudsko knjižnico Dolenji Logatec, ki je delovala v istem prostoru kot pred vojno (kjer je od oktobra 2025 prostor “Stara knjižnica” –  za dejavnosti in prireditve Knjižnice Logatec). Iz knjige bralcev je razvidno, da se je od junija do 31. decembra 1946 v knjižnico vpisalo 80 bralcev. Knjižnica je v tistem času imela okrog dva tisoč knjig. Sprva je bila knjižnica odprta enkrat tedensko po eno uro, kasneje dvakrat tedensko. Delovala je po pultnem sistemu – bralci niso imeli prostega pristopa do knjig. Vse knjige so bile opremljene s knjižnimi listki ter bile vpisane po abecednem imenskem katalogu. Najprej je knjižnico vodil dr. Tomo Tollazzi (8. nov. 1884 – 24. dec. 1949), po letu 1947 pa njegova žena Ana Tollazzi (roj. Bakarić, [15. mar. 1901 – 11. apr. 1987]). Leta 1961 je Tollazzijevi pomagala učiteljica Andra Peterlin, občasno pa tudi dijak Stanko Perpar (sin olimpijca dr. Stanka Perparja). Knjižnica je bila odprta ob sobotah in nedeljah po dve uri. Fond knjižnice je obsegal 3642 knjig.

1963-1970:

Leta 1963 je Peterlinovo (kot pomočnico Tollazzijeve) nadomestila Marija Željko, ki je leta 1966 v celoti prevzela vodenje knjižnice.

1967 je bil opravljen temeljit pregled celotnega knjižničnega gradiva. Takrat je knjižnica posedovala 3320 knjig. Željkova je izločila okoli tisoč starih in poškodovanih knjig ter za javnost uvedla prost pristop do knjižnih polic (prej je bila pultna izposoja: bralci so knjige izbirali po katalogu, saj niso imeli neposrednega dostopa do knjig), s čimer je močno prispevala k popularizaciji knjižnične dejavnosti. Knjige so bile na novo inventarizirane. S pomočjo učitelja Marcela Štefančiča (ki je kasneje z Željkovo sodeloval tudi kot član Sveta knjižnice ter kot predsednik Kulturne skupnosti občine Logatec) so bile knjige v šolskem letu 1969/70 urejene po UDK sistemu. Mariji Željko je dolga leta za časa svojega šolanja v knjižnici Marinka Cempre (kasneje por. Turk), ki je bila kratek čas (1985-1987) v knjižnici tudi zaposlena.  Do leta 1970, ko se je od občine Logatec odcepilo območje današnje občine Žiri (leta 1961 se je občina Žiri združila z občino Logatec, med leti 1970-1994 pa je bila priključena občini Škofja Loka), je tudi Matična knjižnica Logatec nekaj časa bdela nad žirovskimi knjižnicami. V arhivu Knjižnice Logatec so evidenčni kartoni knjižnic iz obdobja 1968-1969: Ljudska knjižnica Dolenji Logatec, Ljudska knjižnica Žiri, Šolarska knjižnica Žiri, Strokovna učiteljska knjižnica Dolenji Logatec, Šolarska knjižnica Dolenji Logatec, Strokovna (učiteljska, op. G. K.) knjižnica Žiri, Strokovna učiteljska knjižnica Gorenji Logatec in Šolska knjižnica Gorenji Logatec.

1971-1984:

Leta 1971 je bil sprejet nov koncept razvoja slovenskega knjižničarstva, ki je prinesel nove standarde in prehod iz amaterizma v strokovno delovanje. To se je še posebej nanašalo na takratne splošnoizobraževalne ljudske knjižnice, kjer je dotlej prevladoval ljubiteljski kader; po letu 1971 pa so se te začele preoblikovati v osrednje občinske oziroma matične knjižnice s strokovno usposobljenimi zaposlenimi. Takrat sta bili k osrednji občinski knjižnici – Matični knjižnici Logatec – priključeni Krajevna knjižnica Tabor iz Gorenjega Logatca (ki pa je predvsem v osemdesetih letih zaradi različnih dejavnikov delovala samo občasno) in Krajevna knjižnica Rovte. Leta 1973 je bila priključena še Krajevna Knjižnica Hotedršica. Željkova je za svoje podružnice vzorno skrbela in odlično sodelovala s knjižničarko Metko Rupnik (Krajevna knjižnica Hotedršica), knjižničarjem Janezom Kavčičem (Krajevna knjižnica Rovte) in Francem Korenčem (Krajevna knjižnica Tabor Gorenji Logatec).

Leta 1972 je začel delovati Svet knjižnice, ki je takrat potrdil statut knjižnice. Leta 1976 se je Svet knjižnice preimenoval v Zbor delegatov Matične knjižnice Logatec. V duhu takratnega časa, ko je bila zelo pomembna vojaška usposobljenost posameznikov in celotne lokalne skupnosti v izrednih razmerah, je Zbor delegatov Matične knjižnice Logatec na svoji seji dne 5. 9. 1979 sprejel sklep o organizaciji in delovanju Matične knjižnice Logatec s podružnicami v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter izrednem stanju (npr. v primeru naravnih nesreč). Čez pet dni je bil izdan “Načrt obrambnih ukrepov ob akciji NNNP” (Nič nas ne sme presenetiti, op. G. K.). Napisan je bil seznam zanesljivih bralcev, ki naj bi na podlagi podpisanega reverza prevzeli knjige, jih skrivaj hranili in jih ob normalnih razmerah na poziv vrnili.

Zaradi slabe občinske podpore je Matična knjižnica Logatec leta 1981 na podlagi standardov izgubila svojo matičnost, posledično pa ji je bil ukinjen tudi žiro račun. V nastali situaciji sta obstajali dve možnosti organiziranja logaške knjižnične dejavnosti: priključitev osrednje (matične) knjižnice Logatec k Cankarjevi knjižnici Vrhnika, ki je zgledno delovala pod vodstvom direktorice Marije Iskrenovič, ali priključitev h Kulturni skupnosti občine Logatec. Sprejeta je bila druga možnost, čeprav je Željkova predlagala prvo; leta 1981 je bila knjižnica priključena h kulturni skupnosti v okviru takratne samoupravne interesne skupnosti (SIS).

Željkova se je borila za večje, nove prostore, saj je bila knjižnica že zdavnaj premajhna (55 m²). So se pa vsi ljudje čudili, kako lahko sploh knjižnica funkcionira v takih pogojih in ima toliko obiska. V Sloveniji je bila takrat Matična knjižnica Logatec na predzadnjem mestu – samo knjižnica v občini Lenart je bila v slabšem stanju. Bilo je več študij o posodobitvi. Prizadevanja za pridobitev novih prostorov so spremljala številna razočaranja. Simptomatično: v tem času sta bili Marija Željko in Marija Turk (roj. Cempre) povabljeni na sestanek Samoupravne interesne skupnosti (SIS) občine Logatec. Z Željkovo sta predstavili vse kazalce, priporočila, standarde, merila, statistike in primerjave s sosednjimi občinami, vendar odgovorni v SIS na tej seji sredstev Matični knjižnici niso odobrili.

V letu 1983 je Željkova v knjižnici uvedla uro pravljic. Ta dejavnost je bila ob četrtkih popoldne od 17.00 do 18.00.

1985:

Na podlagi koncepta razvoja slovenskega knjižničarstva iz leta 1971 in večletnih izkušenj slovenskih knjižničark in knjižničarjev je Kulturna skupnost Slovenije v letu 1985 sprejela normative in standarde za za splošnoizobraževalne knjižnice.

Leta 1985 je knjižnica pridobila telefon, računski stroj in radio. V smislu vzajemnih knjižnic je tudi Matična knjižnica Logatec sodelovala z delovnimi organizacijami. Leta 1985 sta logaški tovarni KLI Logatec (na podlagi Samoupravnega sporazuma o neposredni svobodni menjavi dela med Matično knjižnico Logatec in delavci »Slovenijales, KLI Logatec, 8. 4. 1985) in Valkarton nakazali namenski denar za nakup knjig. Na račun tega so imeli zaposleni, njihovi družinski člani in upokojenci obeh omenjenih tovarn brezplačno izposojo knjig ter so bili oproščeni članarine oz. vpisnine.

Odprtost knjižnice in nekaj statističnih podatkov:

 9. 6. 1946 – 1970: 

v začetku 1 uro tedensko, kasneje 2 uri tedensko

1971-1977: 

6 ur tedensko: ponedeljek, sredo in petek od 17.00 do 19.00

1978: 

9 ur tedensko: ponedeljek, sredo in petek od 17.00 do 20.00

1979-1981

13 ur tedensko: ponedeljek, sredo in petek od 17.00 do 20.00 in v četrtek od 8.00 do 12.00

1982-1984:

20 ur tedensko:

ponedeljek, torek, sredo in petek od 16.00 do 20.00 in v četrtek od 8.00 do 12.00

Čitalnica – čitalniški kotiček, ki je bil s stopnicami ločen od izposojevalnega prostora ter opremljen z večjo mizo in devetimi stoli – je bila odprta istočasno kot knjižnica.

1985:

45 ur tedensko:

ponedeljek – petek od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 20.00

1. LETO  /2. ZALOGA……………../ 3. PRIRAST / 4 .IZPOSOJA    / 5. ČLANSTVO / 6. OBISK

    1946¹  /.cca…2000 …………………./ ……………………/ ………………………../…80 ………………./………………

    1961    /……….3642 …………………../…..156 …………./ 3679 ………………../..308 ………………./ 1375

    1962    /……….3758 …………………../…..155 …………./ 3387 ………………../..520 ………………./ 1368

    1963    /……… 3913 ……………………/…..130 …………/ 3458 ………………../..452 ………………./ 1229

    1964    /……….4043 …………………../…..135 …………./ 3223 ………………./..388 ………………./ 1352

    1965    /……… 4178 ……………………/…..126 …………./ 2460 ………………./..195 ………………./   961

    1966    /……… 4304 …………………../…..105 …………./ 2325 ………………./..217 ………………../ 1021

    1967²   /…….. 3320 …………………../…..109 …………./ 3705 ………………./..244 ………………./ 1617

    1968    /……….3429……………………/…..320 …………./ 5549 ………………./..323 ………………./ 2225

    1969    /……… 3749 ……………………/…..259 …………./ 5982 ………………/..371 ………………../ 2525

    1970    /……… 4008 …………………../…..328 …………./ 6918 ………………/..408 ………………./ 3081

1. LETO  /2. ZALOGA………………/ 3. PRIRAST /4 .IZPOSOJA /   5. ČLANSTVO / 6. OBISK

    1971    /………..5224³…………………../…..499 …………/ .8279 ……………../..484 ………………./  3534

    1972    /………..6581³…………………../…..487 …………/ .8601 ……………../..559 ………………./  3621

    1973    /………..7279³…………………../…..500 ………../ .9020 ……………../..585 ………………./  4003

    1974    /………..9006³…………………./…..398 ………../ 10693 ……………../..603 ………………./  5301

    1975    /………..9584³…………………../…..297 ………../ 11232 ………………/..660 ………………./  5525

    1976⁴   /……….9445³…………………../…..NI⁵………../ 11583 ………………./..732 ………………./  5693

    1977    /………..9809³…………………../…..263 ………../ 12859………………/..773 ………………../  6838

    1978    /……….10430³…………………./…..371 …………/ 12962 ……………./..786 ………………../  7044

    1979    /……….11194³…………………../…..332 …………/ 12332 ……………./..848 ………………../  7646

    1980    /……….11781³…………………../…..317 ……………/ 21172 ……………/..853 ………………./ 10013

1. LETO  /2. ZALOGA………………./3. PRIRAST  / 4 . IZPOSOJA /5. ČLANSTVO / 6. OBISK

    1981    /……….12564³………………../…..626 …………./ 21467 ……………/..955 ………………./ 10355

    1982    /……….13556³…………….…/…..794 …………../ 22998 …………../..959 ………………./ 11118

    1983    /……….14744³………………./…..963 …………./ 23893 ……………/.1264 ………………/ 11825

    1984    /……….16068³…………….../…..1048 ………../ 25693 ……………./.1408 ……………../ 14067

    1985    /………..12712, 18208⁶ ……../…..1726 ………../ 31352 …………./ ………………………./…………..

Legenda:

¹ Stanje zaloge in članstva v prvem letu delovanja na dan 31. 12. 1946. Knjižnica je pričela delovati 9. junija istega leta.

² Stanje zaloge po temeljitem pregledu in odpisu gradiva na dan 31. 12. 1967.

³ Stanje zaloge vseh krajevnih knjižnic (vključno z matično) v občini Logatec na dan 31. 12. tistega leta.

⁴ Stanje zaloge po temeljitem pregledu in odpisu gradiva na dan 31. 12. 1976. Izločenih je bilo 355 knjig.

⁵ Ni podatka o prirastu

⁶ Stanje zaloge vseh krajevnih knjižnic (vključno z matično) v občini Logatec na dan 31. 12. 1985.

Še opomba o poimenovanju krajev: Dolenji in Gorenji Logatec sta v sedemdesetih letih počasi uradno prevzela obliko Dolnji in Gornji Logatec.  Verjetno je na to vplivalo tudi dejstvo, da je 19. nov. 1973 Uradni list Republike Slovenije objavil, da so se naselja Dolnji in Gornji Logatec, Blekova vas, Brod-Logatec, Čevica, Gorenja vas pod Režišami in Martinj Hrib združila v novo samostojno naselje z enotnim imenom Logatec in s tem prenehajo obstajati kot samostojna naselja.