Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

PERPAR, Stanko

Stanko Perpar, prvi slovenski atlet na olimpijskih igrah in prvi slovenski zastavonoša na olimpijskih igrah. Pariz, 5. julij 1924. Vir: Tamara Malešev, ASJ. Izrez iz skena originalne razglednice n356: Gvido Komar.

Foto galerija

Rojen:
25. januar 1899, Planina pri Rakeku, Avstro-Ogrska
Umrl:
5. april 1966, Ljubljana, Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)
Variante imen:
Stane
Poklici in dejavnosti:
tekač, Maistrov borec, atlet, olimpijec, zdravnik
Kraji delovanja:
Logatec, Ljubljana, Rakek, Rovte, Celje, Koroška (Avstrija), Prekmurje, Planina pri Rakeku
Občina:
Logatec
Leksikon:
Osrednjeslovenski, Primorci

Perpar – Valtrič in Zucchiati,

»Žburtul«, »Moro« in »Pierin«,

Starec in »Balinc« plešasti,

Duša Šantljeva, Sancin.

In ostali – so imena,

ki so vstvarila nam šport,

da mednarodna arena

jim priznala je – rekord!*

*Iz: Ljubljanski derby

————————————————–

Stanko Perpar, večkrat za hrabrost v Galiciji odlikovan podčastnik: konjeniški podporočnik – dragonski praporščak avstro-ogrske vojske v 1. svetovni vojni, odlikovan kot Maistrov borec v Prekmurju in na Koroškem, vrhunski športnik v kraljici športov – atletiki kot šprinter, in dolgoletni zdravnik v Logatcu, je popolnoma izbrisan iz slovenskega kolektivnega spomina. V nobenem (biografskem) leksikonu ali enciklopediji ga ni najti – niti v Enciklopediji Slovenije (8. zv.: Nos-Pli, 1994) niti v Slovenski biografiji ga ni?!? Tudi pisci slovenske športne zgodovine ne pišejo dosti o njem oz. navajajo skromne podatke, čeprav je bil 7-krat državni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije) ter državni rekorder v teku na 100 m in pri štafeti 4 x 100 m (nekaj rekordov niso priznali). Bil je večkratni rekorder in prvak takratne (“rapalske”) Slovenije v različnih lahkoatletskih disciplinah. Perpar je bil prvi slovenski atletski reprezentant na prvi uradni tekmi jugoslovanske atletske reprezentance v Beogradu 7. VI. 1922. Prav tako je bil prvi slovenski atlet – državni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije). Ko se je Jugoslavija (Kraljevina SHS) prvič udeležila olimpijskih iger z atletsko reprezentanco, ki jo je vodil izjemni avstrijsko (češko)-nemški športni strokovnjak, trener in publicist Ralph Johann Hoke (v Jugoslaviji od 1. apr. 1923 do l. 1926), je Stanko Perpar kot prvi jugoslovanski šprinter in kot prvi slovenski atlet sodeloval na poletnih olimpijskih igrah (prvo slovensko medaljo v atletiki je osvojila Brigita Bukovec 31. julija 1996 v Atlanti, ZDA – srebro) v Parizu julija 1924 (Slovencem najbolj znanim zaradi zlatih odličij našega orodnega telovadca Leona Štuklja, ameriškega plavalca Johnnya Weissmullerja [najbolj znan filmski “Tarzan“, rojen kot Johann Peter Weißmüller] in finskega tekača na dolge proge Paava Nurmija).  Stanko Perpar je bil tam tudi častni zastavonoša (kot prvi Slovenec) olimpijske reprezentance Kraljevine SHS (Jugoslavije) na slavnostni otvoritvi 8. poletnih olimpijskih iger 5. julija 1924 v Parizu. (“Olimpijska prisega: Francoski skakalec v višino Georges André je prisegel v krogu zastavonoš sodelujočih držav.” V: KRUSE, Britta: Kronika 100 let olimpijskih iger : 1896-1996, Ljubljana, 1996, str. 46-47). Na olimpijskih igrah je Perpar opravljal tudi delo novinarja. V Slovenijo je pošiljal podlistke o tem kaj se tam dogaja. 

Bil je tudi večkratni slovenski prvak v različnih lahkoatletskih panogah in tudi na mednarodnih tekmovanjih je dosegal vrhunske rezultate, posegal po najvišjih mestih in izboljšal državne rekorde. S svojimi dosežki je postavljal temelje slovenske in jugoslovanske atletike. (»Perpar je, uz Valtriča, prvi slovenački sprinter međunarodne vrednosti.«. V: Gajić, L.: Enciklopedija jugoslovenske atletike, 2020, str. 291).

Rodil se je v Planini pri Rakeku (Planina 77), od koder je bila doma njegova mama Marija roj. Kovšca. Takrat sta starša sicer živela v Pazinu (Istra, Hrvaška), kjer je bil oče Ivan Janez, ki je bil doma iz Korit pri Dobrniču, davčni uradnik. Oče je bil kasneje službeno premeščen v Tolmin, kjer se je 1. januarja 1904 rodila njegova sestra (kasnejša kemičarka, znanstvenica, dr. prof.) Marija Perpar. Osnovno šolo je Stanko končal v Tolminu, gimnazijo je pa obiskoval v Gorici do zaključka 24. maja 1915. V zgodnjem poletju 1915 so zaradi soške fronte morali zapustiti Tolmin in so se preselili v Ljubljano (takrat Dunajska cesta 29/III), kjer je oče dobil službo. Tu je 27. januarja 1917 zaradi vojne predčasno maturiral na klasični gimnaziji – državni osemletni gimnaziji (k.k. Erstes Staatsgymnasium zu Laibach).

VOJAŠKA KARIERA

Stankov oče je bil pred upokojitvijo visok uradnik, povišan v viteza, zato je lahko sinu – “enoletnemu prostovoljcu”  (“Einjährig-Freiwilliger”) – omogočil osnovno vojaško usposabljanje (preden je bil z ostalimi poslan na bojišča) na elitni avstro-ogrski oficirski šoli Theresianum na Dunaju. Poleg ostalih pogojev je moral sinu kupiti konja. Na tej šoli so se usposabljali večinoma sinovi plemičev ter premožnih ljudi; med njimi sta bila tudi Turjaški ter princ Gottlieb Engelbert von Windisch-Grätz (15. 8. 1899-13. 5. 1945), ki je Stanka po vojni tudi obiskal. Z usposabljanjem je pričel 3. marca 1917. Ko je končal šolanje kot »enoletni prostovoljec« (vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok), je bil kot konjeniški podporočnik – dragonski praporščak premeščen v Galicijo v okolico Lvova (v današnji zahodni Ukrajini). Bil je odlikovan s Karlovo bronasto medaljo za hrabrost (Bronzene Tapferkeitsmedaille Kaiser Karl) in s Karlovim četnim križem (Karl Truppenkreuz). Po zlomu Avstro-ogrske monarhije je Perpar obiskal mamo v Planini. Takrat je italijanska vojska že zasedla Planino. Novačili so ga v svojo vojsko in mu obljubljali vojaško šolanje v Italiji, a se je kot domoljub v začetku novembra 1918 raje kot prostovoljec prijavil v vojsko generala Rudolfa Maistra in bil dodeljen Dravskemu (konjeniškemu) dragonskemu polku. Nadrejen mu je bil nadporočnik  Aleksander Molnar. Ob božiču 1918 je bil Perpar kot dragonec vključen v slovensko-hrvaški konjeniški vod Erminija Jurišića, ki je osvobodil Medmurje in Prekmurje. 3. januarja 1919 so ga skupaj s skupino vojakov zajeli Madžari, ki so jih nameravali ustreliti. Na srečo je s prošnjami pri madžarski vojaški oblasti posredoval domači duhovnik in jih rešil gotove smrti. Ob nastanku madžarske sovjetske republike Bele Kuna so vojne ujetnike spustili na prostost. Perpar se je zopet javil komandi Mariborskega pešpolka, ki ga je vključil v Koroški odred. Od aprila do maja se je kot Malgajev vojak boril na Koroškem. Sodeloval je v bitki za Velikovec, kjer je bil pri umiku pri Pliberku težko ranjen njegov soborec Janko Košenina. Njegova predpostavljena v Velikovcu sta bila polkovnik Milan Bleiweis in major Ferdinand Janež. Demobiliziran je bil 7. julija 1919. Pozimi 1940/41 je prejel medaljo Spomenica bojev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919. Na podlagi tega odlikovanja je po vojni računal na čin majorja v rezervnem sestavu jugoslovanske vojske – JLA (Januarja 1965 je prejel potrdilo od Sekcije 1918-19 ZB NOV, da je kot prostovoljec sodeloval v borbah za Koroško kot Maistrov borec). V času od 19. maja 1940 do 27. septembra 1940 je bil kot sanitetni kapetan 1. klase na vojaških vajah v okolici Zagreba. Svoje spomine na prvo svetovno vojno in prostovoljstvo v vojski generala Rudolfa Maistra v bojih v Prekmurju in za severno mejo na Koroškem je skupaj z odlikovanjem Spomenica bojev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919 uničil v strahu pred nemško preiskavo stanovanja med drugo svetovno vojno.

ŠPORTNA KARIERA

Njegov oče Ivan Janez je bil navdušen planinec. Leta 1906 je bil izvoljen za namestnika Soške podružnice SPD (Slovenskega planinskega društva). Stanko je vsak dan hodil z očetom na daljše sprehode v Skakalce – Tolminska korita ter na Tolminski grad (Kozlov rob ali Grad). Menil je, da je tam pridobil vztrajnost in kondicijo za kasnejša udejstvovanja v atletiki. Poleti je družina hodila na počitnice v Planino pri Rakeku, kjer »prakticiral« takrat priljubljeno (meščansko) otroško igro – tekanje s palico in obročem. S tem naj bi pridobil hitrost. Po koncu vojne se je v Ljubljani včlanil v ASK (Akademski športni klub) Primorje, ki so ga leta 9. maja 1920 v Ljubljani ustanovili Primorci – begunci. V tem klubu je sodelovalo precej študentov. ASK Primorje je poleg prvenstveno športnega delovanja predstavljal tudi domoljubno gibanje Slovencev iz Julijske krajine, ki so izgubili domovino zaradi »kravje kupčije« antante s Kraljevino Italijo (“Londonski sporazum 1915“). Na majicah so nosili grb z lilijo. Časopis »Jutro« in »ASK Primorje« sta vsako leto na velikonočni ponedeljek organizirala tek – štafeto po ljubljanskih ulicah. Zaradi Stanka Perparja in Hinka Valtriča (po rodu iz Gorice, ITA) je ASK Primorje osvojil veliko teh tekov. Nekateri »katoliški« časopisi so škandalizirali nad tem, da mladeniči v kratkih hlačah tečejo okoli stolnice, kjer so se zbirali Ljubljančani pred praznično sveto mašo. Perpar je s svojih tekmovanj tudi poročal za časopis »Jutro« in v njem agitiral za lahko atletiko – kraljico športov kot za zdravje koristno športno dejavnost.

Perpar je bil vrhunski šprinter in kot član ASK Primorja je bil 7-krat prvak Kraljevine SHS (v teku na 100 in 200 m ter štafeti 4 x 100m) in večkratni slovenski prvak (tudi v drugih lahkoatletskih panogah). Postavil je tudi več državnih rekordov. Zaradi odličnih uspehov je sodeloval tudi na mednarodnih tekmovanjih v Avstriji, Nemčiji, Češkoslovaški, Poljski, Švedski itd., kjer je vedno posegal po najvišjih mestih. Na podlagi vrhunskih rezultatov je bil pozvan v olimpijsko reprezentanco Kraljevine SHS kot član atletske ekipe. Kot prvi slovenski atlet je sodeloval na 8. olimpijskih igrah v Parizu julija 1924. Imel je čast, da je bil zastavonoša olimpijske reprezentance Jugoslavije (Kraljevine SHS) na otvoritvi olimpijskih iger 5. julija 1924, ko je olimpijska reprezentanca Jugoslavije zaključila slavnostno parado. Po pripovedovanju sina je imel oče večkrat želodčne težave, ki so bile posledica 1. svetovne vojne. Žal se je to zgodilo tudi v noči pred 8. julijem, ko je imel Stanko Perpar nastop  teku na 200 m. Izpadel je v predtekmovanju, verjetno tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Glede na čase ostalih tekmovalcev v kvalifikacijah in zaključnih tekih v primerjavi s Perparjevim osebnim rekordom, pa po najvišjih mestih Stanko Perpar vseeno ne bi posegal (zmagal je Američan Jackson Scholz). V klubu ASK Primorje mu je bil glavni konkurent, prijatelj Hinko Valtrič, s katerim sta skupaj nastopala v štafeti tudi na mednarodnih tekmovanjih. Valtrič ga je počasi nasledil, saj je Perpar počasi opuščal aktivni šport zaradi zdravniške kariere. S tekmovanjem je končal leta 1928 zaradi zdravniških obveznosti. Bolj podrobno so športni dosežki Stanka Perparja navedeni pod zavihek “Dela”. 

ŠTUDIJ IN ZDRAVNIŠKA KARIERA

Po odpustu iz vojske je vpisal študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki pa je tedaj obsegal samo dva letnika. Po končanem drugem letniku in opravljenem prvem medicinskem »rigorozu« (strog ustni izpit ob zaključku študija), je nadaljeval študij v Pragi (1921-1923) in ga končal v Gradcu (1923-1925) v Avstriji, kjer je bil 4. aprila 1925 promoviran za zdravnika. Zdravniško pripravništvo je opravljal v bolnišnici v Celju (11. 5. 1925-22. 5. 1926), kjer je zaradi nujnosti primera izvedel tudi operacijo slepiča. Potem je pripravništvo nadaljeval v Ljubljani. Zdravniško delovno kariero je pričel v Planini pri Rakeku; s 1. novembrom 1926 je prevzel bolniško blagajno za okoliš Planina. V rojstni hiši (danes št. 77), last njegove tete Ivanke Podboj, ki je v celoti financirala njegov študij, je stanoval in imel ordinacijo. Z 18. februarjem 1927 je prevzel mesto uradnega zdravnika za zdravstveno okrožje Logatec. 25. novembra 1931 se je kot »banovinski zdravnik« preselil v Logatec. Bil je tudi šolski zdravnik, občasno pa je ordiniral tudi v Planini, Rakeku, Hotedršici in v Rovtah. Najprej je stanoval in ordiniral v stavbi (v “Oblakovi hiši”) današnje gostilne »Baron«, kasneje v stavbi “Posojilnice”, Dolenji Logatec št. 190 (danes hiša na Tržaški cesti 13). V Zagrebu je 23. marca 1932 pred državno komisijo opravil strokovni izpit za zdravnika v javni službi. Največ se je ukvarjal z zdravstveno profilakso (preventivo) dojenčkov. V Logatcu je bil zdravnik tudi med vojno. Zdravniško kariero v Logatcu je nadaljeval tudi po osvoboditvi do aprila leta 1966, ko je med službeno potjo postal žrtev prometne nesreče. Poleg dela na Logaškem je od leta 1947 dvakrat tedensko ordiniral v ambulanti za železničarje na Rakeku. Prevzel je tudi zdravljenje za siromašne in plačila nezmožne, vendar je za to dobival odškodnino. Obenem je opravljal še delo športnega zdravnika pri nogometnem moštvu Telesnovzgojnega društva Rakek.  Kronologija šolanja, službovanja ter izobraževanj je na koncu življenjepisa.

PRIVATNO ŽIVLJENJE

Kot študiran (športni) svetovljan je tekoče govoril italijansko, nemško in francosko.  Prijateljeval je s Primorcem Dorčetom (Teodorjem) Sardočem (eden izmed ustanoviteljev slovensko-hrvaške ilegalne protifašistične organizacije TIGR na ozemlju “rapalske Italije”). Pogosto je prečkal državno mejo v Planini pri Rakeku, kar daje slutiti, da je verjetno sodeloval s predstavniki TIGRA-a v zvezi s koristnimi informacijami za to organizacijo. V logaškem hotelu »Kramar«, ki je bil popularen zaradi družabnega dogajanja in znan turistom od Beograda do Trsta,  je spoznal prevajalko Nado Svečak, Zagrebčanko, ki je (po študiju v Grenoblu) bila zaposlena v Beogradu v dopisništvu prve tiskovne agencije na svetu, Havas, predhodnice Agence France-Presse. Poročila sta se leta 15. januarja 1936 v Zagrebu. 12. oktobra istega leta se je rodila hči Inge in leta 1945 še sin Stanko. Perparja je 2. svetovna vojna zatekla v Zagrebu, a se je srečno vrnil v Logatec, kjer je vojno preživel kot civilist – zdravnik. V Logatcu, kjer je ordiniral skoraj 40 let, je bil spoštovan zdravnik in priljubljen sokrajan. Ko se je s kolesom odpravljal na hišni obisk k bolníci v Gornji Logatec, ga je na prehodu za pešce pred domačo hišo, Dolenji Logatec 190 (danes Tržaška c. 13) zbil avto. Umrl je za posledicami nesreče 5. aprila 1966. Pokopan je v družinskem grobu (v območju monumentalnega nagrobnega spomenika rodbine Kovšca Podboj), kjer je pokopana tudi žena Nada ter sestra dr. prof. Marija Perpar – Fifa.

——————————————————————————————————————–

KRONOLOGIJA ŠOLANJA, SLUŽBOVANJ TER STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJ

Šolanje

Tolmin – osnovna šola

  • 1905/06 (prvi razred) do 07/08 (tretji razred)

Pripravljalnica v Gorici:

  • 1908/09

Gorica – gimnazija

  • 1b: 1909/10
  • 5b: 1913/14
  • 6b: 1914/15 (datum zaključnega spričevala 24. maj 1915)

Ljubljana – gimnazija

  • 7. razred: (polletno spričevalo 12. feb. 1916. zaključno spričevalo 28. junij 1916)
  • 8. razred: (polletno spričevalo 10. feb. 1917)
  • Matura: 27. januar 1917

Študij medicine

Po končanem drugem letniku in opravljenem prvem medicinskem »rigorozu« (strog ustni izpit ob zaključku študija):

Tu je bil 4. aprila 1925 promoviran za zdravnika.

ZDRAVNIŠKA KARIERA

Zdravniško pripravništvo

  • Celje (11. 5. 1925-22. 5. 1926), potem v Ljubljani

7. junij 1926

  • “Zdravniška zbornica za Slovenijo odobrila krajevno pravico zdravnika privatne prakse za Planino pri Rakeku.”

SLUŽBA

1. november 1926

  • Pričel zdravniško prakso s prevzemom bolniške blagajne za okoliš Planina pri Rakeku.

18. februar 1927

  • Imenovan za uradnega zdravnika za okrožje Logatec s sedežem v Planini pri Rakeku.

10. september 1931

  • Postavljen za Banovinskega zdravnika (8. plač. razred) v Logatcu

25. november 1931

  • Kot »banovinski zdravnik« se je preselil v Logatec.

23. marec 1932

  • V Zagrebu je pred državno komisijo opravil strokovni izpit za zdravnika v javni službi.

1.december 1939

  • Pogodba med Okrožnim uradom za zavarovanje v Ljubljani in S. Perpar zdravnikom v Planini pri Rakeku za pogodbenega zdravnika splošne prakse s sedežem v Planini pri Rakeku za področje Planina, Ravnik, Jakovica, Grčarevec in Laze.

27.februar 1940

  • Zdravniška zbornica za Dravsko banovino dovolila vršiti privatno zdravniško prakso v Logatcu

——————————————————————————————————————–

Med vojno in po vojni zdravnik v Logatcu do smrti 5. 4. 1966.

——————————————————————————————————————

Strokovna izobraževanja:

  • Od septembra 1930 do marca 1931 na tečaju za izpopolnjevanje zdravnikov in 22. marca 1932 opravil strokovni izpit za zdravnike v javni službi.
  • Specializacija za delo v dispanzerjih za ženske, otroke in šolsko mladino: 3. 2. do 30. 5. 1958
  • Seminar o zaščiti mater in otrok: 7. do 14. 10. 1962
  • Seminar o prevenciji splava: 6. in 7. 9. 1964
  • Podiplomski tečaj iz kirurgije: 8. do 11. 2. 1965

 

 

ŠPORTNI DOSEŽKI V ATLETIKI

Udeležba na VIII. olimpijskih igrah v Parizu leta 1924

Tek na 200 metrov

  • 5. julija 1924 je bil šprinter Stanko Perpar častni zastavonoša olimpijske reprezentance Jugoslavije (Kraljevine SHS), ki je zaključila slavnostno parado ob otvoritvi.
  • 8. julija 1924 je Stanko Perpar tekmoval v predtekmovanju v teku na 200 m in izpadel. Iz srbske Wikipedije v cirilici (prečrkovanje in prevod Gvido Komar): “Na osnovi doseženih rezultatov leta 1922 in 1923 je bil vpoklican v olimpijsko reprezentanco za sodelovanje na Poletnih olimpijskih igrah 1924 v Parizu. Na olimpijskih igrah je sodeloval v teku na 200 metrov, a brez uspeha. Izpadel je v kvalifikacijah. Tekmoval je v skupini 11 kot eden od treh udeležencev – ostala dva sta bila iz Belgije in Grčije. Prva dva plasirana sta se uvrstila v četrtfinale. Perpar je bil zadnji in zanj so bile olimpijske igre končane. Dosežen rezultat ni bil zabeležen.”

——————————————————————————————————————–

Športne panoge:

tek na 100 m, tek na 200 m, štafeta 4 x 100 m, skok v daljino z mesta, skok v daljino z zaletom, troskok, peteroboj (tek na 200 m, tek na 1500 m, skok v daljino, met diska in met kopja)

Državni rekordi:

  • Tek na 100 m: 11,0 – 19. 8. 1923, Zagreb
  • Štafeta 4 x 100 m (Reprezentanca Ljubljane: Perpar, Stepišnik, Weibl, Valtrić [pravilno Valtrič, op. Gvido Komar]): 44,8 – 13. 6. 1926, Zagreb

Osebni rekordi:

  • Tek na 100 m: 10,9 sek
  • Tek na 200 m: 22,9 sek
  • Skok v daljino: 6,15 m
  • Skok v daljino z mesta: 3,06 m

——————————————————————————————————————–

Sedemkratni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije)

1922

Zagreb

  • Tek na 100 m – 11,3 sek
  • Tek na 200 m – 23, 6 sek

1923

Zagreb

  • Tek na 100 m – 11,2 sek
  • Tek na 200 m – 23, 6 sek

1924

  • Štafeta  4 x 100 m  (kot član “ASK Primorje”) – 46,1 sek

1927

  • Tek na 100 m – 11,2 sek
  • Tek na 200 m – 23, 6 sek

——————————————————————————————————————–

Športni teden 1921 na prostoru “SK Ilirija”, Ljubljana

  • Tek na 100 m:  prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,9 sek)
  • Tek na 200 m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (24,1 sek)
  • Skok v daljavo z mesta: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (3,06m) – nov jugoslovanski rekord

————————————————————————————————————-

Otvoritev igrišča “ASK Primorje”, 11. in 12. avgust 1922

Osvojil je prvi mesti:

  • Tek na 100 m – 11,6 sek
  • Tek na 200 m – 25,0 sek
  • 27. avgusta 1922 je izboljšal slovenski rekord v teku na 100 m: 11,4 sek.

Športni teden 1922 na prostoru SK Ilirija

  • Tek 100 m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,2 sek) nov slovenski rekord (rezultat mednarodne veljave).
  • Tek 200 m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (24,4 sek)
  • Skok v daljavo z mesta: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (2,80 m)

Na tem športnem tekmovanju v atletiki je “ASK Primorje” dosegel 70 točk, Ilirija 68 in Jadran 57 in s tem postal vodilni atletski klub v Ljubljani.

——————————————————————————————————————–

Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije v Zagrebu september 1922 na prostoru “HAŠK”, 9. in 10. september 1922

  • Tek 100m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,3 sek)
  • Tek 200m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (23,6 sek)

Oba rezultata sta bila nova slovenska rekorda.

  • Čez 14 dni je izboljšal rekord v teku na 100 m: 11,2 sek.

——————————————————————————————————————–

Lahkoatletski miting  “ASK Primorje”

  • Troskok: prvi Stanko Perpar Primorje (11,64) – slovenski rekord

——————————————————————————————————————–

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije 1923

  • Tek na  100m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,4 sek)
  • Tek 200m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (23,2 sek) – slovenski rekord
  • Skok v daljino z mesta: prvi Stanko Perpar, ASK Primorje (2,76 m)
  • Skok v daljino z zaletom: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (5,87 m)
  • Troskok: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,70 m)
  • Peteroboj: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (tek na 200 m – 24,3 sek; tek na 1500 m – “5:22,8”; skok v daljino – 5,56 m; met diska – 21,95 m in met kopja – 25 m)

ASK Primorje je na tem tekmovanju doseglo 74 točk in nesporno vodilo pred Jadranom 27, Ilirijo 20 in Lask 4.

Časopis Jutro in ASK Primorje sta vsako leto organizirala na Velikonočni ponedeljek tek oziroma štafeto po ljubljanskih ulicah. V prvih letih so »Primorci« svoja najboljša tekača Stanka Perparja in Hinka Valtriča postavili na začetek štafete, potem pa so taktiko spremenili in ju dali kot poslednja tekača. Od takrat je klub ASK Primorje vsako leto zmagal.

——————————————————————————————————————–

Tekmovanja v tujini leta 1923

ŠVEDSKA

Stockholm:

  • Skupaj s Hinkom Valtričem (tudi iz ASK Primorje) in dvema Avstrijcema je osvojil prvo mesto v štafeti 4 x 100 m s časom 43, 4 sek.

Vir: [MRAK, Zoran]: Naši prvaki. V: Logaške novice, št. 1 (jan. 1950), str. 3

Malmö, 18. julij 1923:

  • Tek na 100 m: 2 mesto
  • Tek na 200 m: 2. mesto
  • Štafeta 4 x 100 m: Mešana ekipa (Cassel in Lindstrom iz Stockholma, Hinko Valtrič (napačno zapisan kot Valtio iz Češkoslovaške, op. Gvido Komar) ter Stanko Perpar (zapisan kot Stanko, Yougoslavie) je osvojila prvo mesto s časom “45 s 4/5”.

Helsingborg

  • Tek na 100 m: 11,00 sek
  • Tek na 200 m: 22,9 sek

Vir: [MRAK, Zoran]: Naši prvaki. V: Logaške novice, št. 1 (jan. 1950), str. 3

Göteborg

Ni podatkov.

——————————————————————————————————————–

Državno prvenstvo v atletiki leta 1924

Ljubljana, igrišče “Ilirije”

  • Tek na  100m: drugi Stanko Perpar, ASK Primorje
  • Tek 200m: drugi Stanko Perpar, ASK Primorje

—————————————————————

Tekmovanja v tujini leta 1924

Češka

  • Brno, 25. maj 1924

Tradicionalni štafetni tek po ulicah Brna: v hudi mednarodni konkurenci je ekipa ASK Primorja, kjer je nastopila tudi najboljša nemška, avstrijska in češka štafeta, osvojila prvo mesto. Tega leta se je Stanko Perpar na podlagi odličnih rezultatov udeležil VIII. olimpijskih iger v Parizu. 5. julija je bil zastavonoša olimpijske reprezentance Jugoslavije (Kraljevine SHS) na otvoritvenem ceremonialu, kjer je Jugoslavija zaključila slavnostno parado. 8. julija je nastopil na predtekmovanju v teku na 200 m, kjer se pa žal ni uvrstil v četrtfinale.

————————————————————

Športni dan, Celje 1925

  • Prvo mesto v teku na 100 m
  • Prvo mesto v teku na 200 m

—————————————————–

Tekmovanja v tujini leta 1925

Avstrija

  • Mednarodno tekmovanje na Dunaju

Tekmovanja v tujini leta 1926

Poljska

  • Mednarodno tekmovanje v Varšavi

—————————————————–

VOJAŠKA PRIZNANJA

Za zasluge kot dragonski praporščak na fronti v Galiciji okoli Lvova (v današnji zahodni Ukrajini) je prejel:

ŠPORTNA PRIZNANJA

  • 7 krat državni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije)

DRŽAVNA PRIZNANJA

 

VIII. OLIMPIJSKE IGRE V PARIZU LETA 1924:

5. julija 1924 je potekala otvoritvena slovesnost na stadionu Colombes pred 40.000 gledalci. 44 reprezentanc se je zvrstilo po abecednem redu – Jugoslavija (Yougoslavie) kot zadnja. Gaston Doumergue, takrat novi predsednik Francoske republike, je uradno razglasil odprtje VIII. olimpijskih iger leta v prisotnosti članov Mednarodnega olimpijskega komiteja, še posebej predsednika barona Pierra de Coubertina. Po zvoku trobente in topovskem strelu se je olimpijska zastava dvignila na vrh srednjega droga. Slovesnost se je končala z govorom grofa Claryja, predsednika C.O.F. Nazadnje pa je olimpijsko prisego v imenu športnikov izrekel Francoz Géo André, atlet, olimpijec leta 1908 in 1920.

——————————————————————————————————————–

TEKSTI, FOTOGRAFIJE IN FILMSKI POSNETEK Z OTVORITVENE SLOVESNOSTI TER TEKMOVANJ

—————————————————————————————————–

Sl. 26/33: Et voici le dernier pays la Yougoslavie emenée par la porte drapeau (à gauche) Stane Perpar qui participa au 200m. Il y eu 38 athlètes dont Léon Štukelj qui remporta 2 médailles dˈor en gymnastique. Un dirigeable publicitaire survola le stade sous les acclamations du public. (Prevod: In tu je zadnja država Jugoslavija na čelu z zastavonošo (levo) Stanetom Perparjem, ki je nastopil (v teku, op. p.) na 200m. Nastopilo je 38 športnikov, med njimi Léon Štukelj, ki je osvojil 2 zlati medalji v gimnastiki. Nad stadionom je ob vzklikih javnosti preletel reklamni cepelin.)

—————————————————————————————————–

  • Jugoslavija na Letnjim olimpijskim igrama 1924. »Sportistima Jugoslavije je ovo bilo drugo učešće na letnjim olimpijskim igrama. Jugoslavija je na olimpijskim igrama 1924. u Parizu bila zastupljena sa 42 učesnika, od kojih su svi bili muškarci, u 8 sportova i umetničkim takmičenjima. Ekipa Jugoslavije je na ovim igrama osvojila prve olimpijske medalje i to obe zlatne. Osvojio ih je gimnastičar Leon Štukelj u disciplinama vežbanju na vratilu i gimnastičkom višeboju. Sa ove dve medalje Jugoslavija je u ukupnom plasmanu rangirana na četrnaesto mesto po broju ukupno osvojenih medalja od 44 zemlje učesnice.« [Prevod G. K.: Športnikom Jugoslavije je to bilo drugo sodelovanje na Poletnih olimpijskih igrah. Jugoslavija je bila na Olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu zastopana z 42 udeleženci (samo moški predstavniki) v 8 športih in umetniških tekmovanjih. Ekipa Jugoslavije je na teh igrah osvojila prve olimpijske medalje, in sicer obe zlati. Osvojil ju je telovadec Leon Štukelj v disciplinah: vaja na drogu in gimnastični mnogoboj. S tema dvema medaljama je bila Jugoslavija (Kraljevina SHS) v skupnem seštevku po številu osvojenih medalj na 14. mestu med 44 sodelujočimi državami.]
  • Yugoslavia at the 1924 Summer Olympics
  • Yougoslavie aux Jeux olympiques d’été de 1924
  • [Stanko Perpar, zastavonoša Kraljevine SHS (»Yugoslavia«)] Flagbearers for 1924 Summer Olympics = Zastavonoše na 8. olimpijskih igrah v Parizu leta 1924
  • ——————————————————————————————————————————————————————————————————

3. slika desno je 2 minuti dolg videoposnetek otvoritve olimpijskih iger v Parizu 5. julija 1924.

———————————————————————

3. slika je filmski posnetek otvoritve olimpijskih iger.

————————————————————————-

—————————————————————————————-

————————————————————————————-

Tek na 200 m

——————————————————————————————————————–

Opomba: Kraljevino SHS so na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 uradno imenujejo kot »Yougoslavie« (vir: Le Figaro, št. 188 (6. jul. 1924) ter fotografija atletov in trenerja iz Kraljevine SHS na otvoritvi 8. poletnih olimpijskih iger 5. julija v Parizu (Stanko Perpar drži državno zastavo, trener pa tablo z napisom YOUGO-SLAVIE). Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) se preimenuje v Kraljevino Jugoslavijo šele 3. oktobra leta 1929. Tudi v slovenskem časopisju tistega časa govorijo o “jugoslovanski ekipi” na olimpijskih igrah.

O ŠPORTNIH AKTIVNOSTIH IN DOSEŽKIH STANKA PERPARJA:

——————————————————————————————————————–

Pri rezultatu štafete 4 x 100 m (“400 m. relais”) je Stanko Perpar zapisan samo kot Stanko: “400 m. relais. – 1. Equipe mixte (Cassel et Lindstrom, Stockholm, Valtio,

Tchécoslovaquie, et Stanko, Yougoslavie, 45 s 4/5«. Prav tako gre pri atletu “Valtio, Tchécoslovaquie” po vsej verjetnosti za Hinka Valtriča, tudi “Jugoslovana”, Perparjevega sotekača iz ASK Primorje.

——————————————————————————————————————–

VOJAŠKA KARIERA

ZDRAVNIK DR. STANKO PERPAR

————————————————————————–

 

 

 

  • Pripovedovanje Stanka Perparja ml.

—————————————————–

  • [RENČOF, Barbara in BERGANT, Igor E.]: Prvi slovenski zastavonoša na OI. V: Odmevi, https://365.rtvslo.si/,  23. jul. 2024 ob 22:34. Posnetek traja 3 min. https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175061393
  • [RENČOF, Barbara in BERGANT, Igor E.]: Prvi slovenski zastavonoša na OI [skrajšana verzija:] . V: Odmevi, https://365.rtvslo.si/,  23. jul. 2024. Posnetek traja 2:16 min. https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175061392——————————————————————————————————————
  • [USENIK, Janez in KERČMAR, Petra]: Iz 24ur: Kdo je bil atlet Stane Perpar?. V: www.24ur.com, 24. jul. 2024 ob 19:50.https://www.24ur.com/iskanje?q=stane+perpar&t=&s=&sort=——————————————————————————————————————
  • ŠTAMCAR, Miha A.: Med olimpijskim nastopom so mu ukradli denarnico : Stanko Perpar, prvi slovenski zastavonoša na olimpijskih igrah. V: Dnevnik, 24. jul. 2024, str. 1 in str. 13 (v prilogi D2: Pariz 2024: olimpijske igre).

————————————————————————-

STANKO PERPAR: PROSTOVOLJEC – MAISTROV BOREC V PREKMURJU IN NA KOROŠKEM

O spominih na dogodke v Prekmurju v začetku leta 1919, v katerih je omenjen tudi Stanko Perpar, opisuje duhovnik lazarist Jožef Godina (brat pisatelja Ferda Godine):

——————————————————————————————————————–

STANKO PERPAR – VRHUNSKI ATLET 

JUTRO 

Ljubljana, 11. avgust 1922

Zagreb, 9. in 10. september 1922

Praga, 18. avgust 1923

Zagreb, 25. in 26. avgust 1923

Brno (Češka), 25. maj 1924

Zagreb, 13. junij 1926

Napovednik za 31. avg. 1927 (Zagreb)

L’AUTO

VIII. OLIMPIJSKE IGRE V PARIZU LETA 1924

—————————————————————————————————–

JEUX OLYMPIQUES DE PARIS 1924 : LES CARTES POSTALES / HENRI DEPARIS ; ASSOCIATION FRANÇAISE DES COLLECTIONNEURS OLYMPIQUES ET SPORTIFS, 2004. [Prevod: OLIMPIJSKE IGRE V PARIZU 1924: RAZGLEDNICE / HENRI DEPARIS; FRANCOSKO DRUŠTVO OLIMPIJSKIH IN ŠPORTNIH ZBIRATELJEV, 2004].

Na str. 25: Cérémonie d’Ouverture (spodnja fotografija): nº356 Yougoslavie, 710 participants dans 8 sports différents, 3 médailles: 2 Or, 1 Argent. Yougoslavia, 710 participants in 8 different sports, 3 medals: 2 Gold, 1 Silver.

Slovesnost ob odprtju (spodnja fotografija): št. 356 Jugoslavija, 710 udeležencev v 8 različnih športih, 3 medalje: 2 zlati, 1 srebrna.]. Pojasnilo k napačnim podatkom (G. K.): Jugoslovansko reprezentanco je predstavljalo 42 (samo moških ) športnikov in ne 710 (očitno tiskarski škrat). 38 športnikov je tekmovalo v olimpijskih disciplinah, štirje pa v spremljajočih športih – neolimpijskih disciplinah. Lahko da je šlo za demonstracijske športe, ki so jih prireditelji vključili kot demonstracijo, da bi prikazali nove ali priljubljene športe z namenom, da bi jih morebiti vključili v prihodnje olimpijske igre ali pa za revijalna tekmovanja, ki so bila organizirana kot del priprav na uradne olimpijske igre ali kot revijalne prireditve. Jugoslovanska reprezentanca je v resnici osvojila 2 medalji in to zlati. Obe je osvojil telovadec Leon Štukelj v gimnastiki (na drogu in v mnogoboju).

——————————————————————————————————————————————————————-

LE FIGARO

5. julij 1924

6. julij 1924

7. julij 1924

8. julij 1924

9. julij 1924

10. julij 1924

SLOVENEC

6. julij 1924

11. julij 1924

15. julij 1924

JUTRO

8. julij 1924

9. julij 1924

10. julij 1924

11. julij 1924

12. julij 1924

13. julij 1924:

15. julij 1924: 

PREGLED rezultatov slovenskih olimpijcev na poletnih IO od 1912 do 1988: VIII. olimpijske igre – PARIZ 1924. V: NAŠI olimpijci = Slovene olympians, 2012, str. 16

HOKE, Ralph Johann:

str. 26 (retuširana slika: R. Hoke z atletsko reprezentanco na olimpijskih igrah v Parizu l. 1924) + str. 128 (geslo HOKE, Ralph Johann in retuširan izrez iz uradne fotografije z atletsko reprezentanco Jugoslavije na OI v Parizu leta 1924).

Seznam knjig (avtor Ralph Johann Hoke) v srbskem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS

——————————————————————————————————————–

Gre za hudomušno pesem o rivalstvu med nogometnima moštvoma Ilirije in Primorja. Perpar je omenjen na str. 10-11.

————————————————————————–

str. 10: »Četvorica atletičara nastupala su na Olimpijskim igrama u Parizu 1924. godine. To su bili: Veljko Narandžić, Aleksa Spahić, Đuro Gašpar, Peroslav Ferković. Učešće njihovo omogučio je Fudbalski savez Jugoslavije time što je Atletskom savezu pozajmio 16.000 dinara.« Napačni podatki: V resnici je nastopalo pet atletov. Stanko Perpar, šprinter na 200 m in častni zastavonoša, ni naveden. Priimek Narandžić je napačen. Pravilno: Veljko Narančić.

Stanko Perpar je omenjen v sklopu poglavij: “Razvoj rekorda Jugoslavije 1919. – 1970. godine: MUŠKARCI” na str. 75: “100 metara: 11,0 Perpar Stanko – Primorje, Ljubljana – 19. 8. 1923. Zagreb“, na str. 89: “Štafeta 4 x 100 m – muški: 44.8 Reprezentacija Ljubljane – 13. 6. 1926. Zagreb (Perpar, Stepišnik, Weibl, Valtrić [pravilno Valtrič]), na str. 133: Prvaci Jugoslavije 1920.-1940., MUŠKARCI, 100 m: 1922: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 11,3; 1923: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 11,2; 1927: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 11,2, na str. 134: 200 m: 1922: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 23,6; 1923: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 23,2; 1927: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 23,6, na str. 140: Štafeta 4 x 100 m: 1924: Primorje, Ljubljana: 46,1, na str. 151: Jugoslovenski atletičari na Olimpijskim igrama: VIII olimpijske igre – Pariz, 1924: 200 m kvalifikacije, 11. grupa: 3. Perpar Stane, nije ušao u dalje takmičenje.

——————————————————————————————————————–

  • Jugoslovani na olimpijskih igrah od 1920 do 1956. V: BERGANT, Evgen: Videla sva Melbourne : Milena Usenik in Stanko Lorger o olimpijskih igrah 1956, str. 45.
  • Yougoslavie aux Jeux olympiques
  • ENCIKLOPEDIJA fizičke kulture. 1: A-O, Zagreb, 1975, str. 726 (Olimpijske igre, atletika, 1924).
  • ENCIKLOPEDIJA fizičke kulture. 2, Zagreb, 1977: P-Ž: dodatak i rezultati, Zagreb, 1977, str. 562, 633, 634 (1924: Primorje, Ljubljana: štafeta 4 x 100 m). Na str. 633 je Stanko Perpar kot prvak Jugoslavije na 100 m leta 1927 napačni zapisan kot: “S. Peršar, P” (ASK Primorje, op. p.)-
  • ENCIKLOPEDIJA Jugoslavije : 1 : A-Biz, 1983: str. 332-333 (Atletika), 336 (Slovenija, SR; Stanko Perpar). Encikl. je v slovenskem jeziku.
  • PAVLIN, Tomaž: Športne in telesnovzgojne organizacije v Ljubljani 1918-1941, Ljubljana, 1998. Poglavje “Akademski športni klub Primorje 1920-1941” na str. 74-94. Stanko Perpar omenjen na str. 81.
  • GAJIĆ, Ljubiša: Zlatna knjiga jugoslovenske atletike, 2017: str. 7 [“Prvi zvanični meč muške reprezentacije Jugoslavije, Beograd, 7. VI. 1922: Jugoslavija – Romania 46 :32; 100m: 3. Stanko Perpar  11,4; Balkanska štafeta: 1. Jugoslavija (Stanko Perpar, …), 10 (uradna slika atletske reprezentance Kraljevine SHS  [Jugoslavije] na OI v Parizu l. 1924), 12 (OI Pariz, Q 200 m), 19 (Medjunarodne utakmice: Jugoslavija – Rumunjska 46:32; Beograd, 7. VI. 1922 – VJENČANJE KRALJEVSKOG PARA; 100m: 3. Perpar (J).), 25 (“Sprinteri I.”, portret), 39 (Atletski savez Jugoslavije), 77 (“Seniorski reprezentativci Jugoslavije: 1922-2006”; podatki o reprezentančnih nastopih, napačna letnica smrti), 211 (“Najbolji na godišnjim tablicama Jugoslavije 1919-1991”: 100 m 4x; 200 m 4x).
  • GAJIĆ, Ljubiša: Razvoj rekorda Jugoslavije u atletici, 2018: 100 m: str. 10 (2x: Zagreb, igrišče HAŠK-a: 19. 8. 1923 in 25. 8. 1923; rekord veljal do 25. 5. 1924); 200 m: str. 15 (1x: Ljubljana, igrišče Primorja, 17. 7. 1927; rekord ni bil priznan zaradi napačno odmerjene proge), str. 81 (Balkan Relay = Balkanska štafeta: 800+400+200+100 m: National Team (NT) of Yugoslavia: Jugoslavija : Romunija, Beograd, 7. jun. 1922: Perpar je tekel kot 4. na 100 m. Tekmi je prisustvoval regent Aleksander), str. 82 (Swedish Relay = Švedska štafeta: 400+300+200+100 m: Miting ASK Primorje, 12. okt. 1924: Stanko Perpar tekel kot 3. na 200 m; NT of Yugoslavia, Dunaj, 25. jul. 1925: Stanko Perpar je tekel kot 2. na 300 m; NT of Yugoalsvia, Varšava, 11. jul. 1926: Stanko Perpar je tekel kot 3. na 200 m, str. 154 (Index rekordera, napačna letnica smrti 1981, pravilno 5. 4. 1966)
  • GAJIĆ, Ljubiša: Enciklopedija jugoslovenske atletike, 2020: str. 25 (Atletski savez Jugoslavije – ASJ), 26 (digitalno obdelana in obarvana uradna fotografija atletske reprezentance Kraljevine SHS – Jugoslavije na OI 1924 v Parizu) do 27, str. 291 (Biografija; napačna letnica smrti 1981, pravilno 5. 4. 1966; napačen kraj rojstva Rakek, pravilno Planina pri Rakeku), 312-313 (Primorje, Akademski sportni klub), str. 338 (fotografija S. Perparja z reprezentanco Jugoslavije v Varšavi l. 1926), 336-337, 378-379 (Sprint), 504 (“Pojedinačni prvaci Jugoslavije 1919-1991, 100 m: 3x; 200 m: 3x)
  • PAVLIN, Tomaž: Razvoj atletike na Slovenskem do leta 1945. V:  Sledi odličnosti : Atletska zveza Slovenije : 100 let slovenske atletike, str. 16-39 , 2021
  • KRUSE, Britta: Kronika 100 let olimpijskih iger : 1896-1996, Ljubljana, 1996, str. 46-47, (barvna) fotografija 1 (“Francoski skakalec v višino Georges André je prisegel v krogu zastavonoš sodelujočih držav.”)

——————————————————————————————————————–

DR. STANKO PERPAR 

————————————————————————

Arhiv dr. Stanka Perparja (v lasti Stanka Perparja ml.):

  • Prepis: Komanda ljubljanskog vojnog okruga br. 36265, (..) zvedene 19. 12. 1923, Ljubljana. “Na molbu rez. konj. potporučnika g. Stanka I. PERPAR izdaje se mu ovo UVERENJE: Da je rez. konj. potporučnik g. Stanko I. PERPAR služio od 10. marta 1917. god. do 7. jula 1919. god. neprekidno u vojsci. Po zapovesti komandanta potpukovnik Jos. I. Novak”. Okrajni IO potrjuje, da prepis soglaša z originalom, Rakek, dne 11. 2. 1947, Urbas Ludvik
  • Okraj Notranjski, Okrajni zdravnik, Dr. Perpar Stanko: Uslužbeni list, Rakek, dne 3. 12. 1946
  • Krajevni zdravnik, Dr. Perpar Stanko, Logatec: Življenjepis, Logatec, 9. 9. 1951
  • Dopis: Dr. PERPAR Stanko, Dol. Logatec 190, 11. 3. 1965: Zveza združenj borcev NOV, sekcija 1918-19, Ljubljana, prošnja z opisom vojaške kariere glede spomenice prostovoljnim borcem za severno mejo 1918/19
  • Dopis: Sekcija borcev 1918-19, Ljubljana, 15. III. 1965: Tovariš dr. Stanko Perpar, Dolenji Logatec 190, pozitiven odgovor glede spomenice prostovoljnim borcem za severno mejo 1918/19 in glede podatkov o naslovu  soborca Košenine
  • Potrdilo št. 1303 – 65 v spisku nosilcev “Spomenice 1918-1919”, Ljubljana, 1. januarja 1965. (Tovariš Stanko dr. Perpar je na podlagi priloženih dokumentov in pričevanj soborcev (…) dokazal, da se je boril v letih 1918-1919 za severno mejo Jugoslavije kot PROSTOVOLJEC. “To potrdilo mu služi kot dokaz , da ima pogoje za “Spomenico 1918-1919”, ki jo je v ta namen podelil dne 14. decembra 1958 borcem-prostovoljcem Okrajni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske v Mariboru ob 40. obletnici bojev za severno mejo (…) od novembra 1918 do februarja 1919).

——————————————————————————————————————–

Avtor/-ica gesla: Gvido Komar, Knjižnica Logatec
Datum prvega vnosa: 6. 2. 2024 | Zadnja sprememba: 7. 10. 2024
Gvido Komar. PERPAR, Stanko. (1899-1966). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 10. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stanko-perpar/
Prijavi napako