Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ljudevit – Lujo KOSER

KOSER Ljudevit - Lujo
Foto: 100 jaroj de Esperanto-movado en Maribor, str. 140

Foto galerija

Rojen:
15. avgust 1887, Juršinci
Umrl:
januar 1976, Zagreb
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ljudevit (Lujo) Koser je v slovenski literaturi znan predvsem kot pionir esperantskega gibanja v Sloveniji. Bil pa je tudi eden od maloštevilnih slovenskih diplomatov, ki so delovali v jugoslovanski diplomaciji pred drugo svetovno vojno,
Katoliško gimnazijo je dokončal v Mariboru (1909) in potem študiral pravo na Dunaju in v Pragi, kjer je tudi doktoriral. Iz časa njegovega delovanja v Sloveniji ni veliko podatkov, ohranjeni pa sta dve njegovi deli, ki ju je izdal še v domačem kraju. Znano je, da se je v dijaških letih navduševal za esperanto, ki se ga je naučil sam. Organiziral je prvi tečaj esperanta na gimnaziji (1908), ustanovil prvo esperantsko skupino (1908) in napisal prvi slovenski učbenik esperanta z naslovom Popolna slovnica esperantskega jezika (Juršinci pri Ptuju, 1910).
Med študijem je veliko popotoval, nekaj časa je preživel v Parizu (1911) in svoje spomine na ta čas objavil v zvezku Domača knjižnica (Juršinci pri Ptuju, 1915). Govoril je tekoče angleško, francosko in nemško, komunicirati pa je znal tudi v češčini, poljščini, ruščini, španščini in italijanščini. V diplomatsko službo je vstopil že leta 1919, domnevno na povabilo takratnega jugoslovanskega notranjega ministra dr. Antona Korošca, s katerim sta prijateljevala še iz gimnazijskih let. Njegova prva služba v tujini je bila od leta 1920 na poslaništvu v Varšavi, od koder je bil leta 1922 prestavljen za sekretarja v Budimpešto. Preostanek predvojne diplomatske kariere je preživel v Beogradu in v Celovcu. V tem obdobju je pod imenom Lujo Koser v srbskem jeziku napisal Knjigo o državljanstvu, ki je izšla pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani leta 1937.
Novembra 1940 je bil postavljen za svetovalca poslaništva v Teheranu. Na Bližnjem vzhodu se je največ družil z diplomatom Anton Novačanon (1887−1951), ki njuna srečanja omenja v svojih dnevniških zapisih Jeruzalem – Kairo, spomini 1942−1945 (1986). Leta 1943 so ga zaradi suma, da je nemškim vohunom izdajal dovoljenja za potovanje, razrešili z mesta odpravnika poslov v Teheranu. Kljub intervenciji takratnega podpredsednika jugoslovanske vlade dr. Miha Kreka ni bil rehabilitiran in se je leta 1945 vrnil v Beograd. Kot diplomatu, lojalnemu kraljevi vladi, mu novi režim ni zaupal, zato je bil leta 1946 upokojen.

Po upokojitvi se je preselil v Zagreb, kjer je živelo nekaj članov družine, in tu ostal do smrti. Občasno je honorarno delal kot prevajalec za Jadran film in za Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.

Viri in literatura

M. Petrovič: Znani Slovenjegoričani z območja Občine Juršinci. V: Juršinci skozi čas, Juršinci, 2017, str. 458-459.
100 jaroj de Esperanto-movado en Maribor − 100 let esperantskega gibanja v Mariboru, Inter-kulturo Maribor, 2010, str. 140−144.

Avtor/-ica gesla: Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 8. 1. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mira Petrovič. Ljudevit – Lujo KOSER. (1887-1976). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ljudevit-lujo-koser/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 10. 10. 2012

Zlatko BISAIL

Rodil se je v Gorici očetu Avreliju in materi Rozaliji. Osnovno šolo je obiskoval v Gorici; ob začetku prve svetovne vojne se je družina umaknila n...
Datum vnosa: 19. 8. 2013

Jasna Majda PERŠOLJA

Poleg poučevanja je zbirala ljudsko blago, iskala zgodovinske vire, objavljala članke in zapisovala pravce.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Ivan PERHAJ

28. marec 1933–8. marec 2009
Dolgoletni ravnatelj osnovne šole v Brusnicah pri Novem mestu, viden kulturni delavec