Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Karel OZVALD

OZVALD Karel
Foto: Album slovenskih književnikov, 1928, str. 89

Foto galerija

Rojen:
20. januar 1873, Središče ob Dravi
Umrl:
30. november 1946, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Karel Ozvald se je rodil v Središču ob Dravi, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Ko je leta 1894 končal gimnazijo v Mariboru, je šel v Gradec na univerzo, kjer je študiral slovansko in klasično filologijo in filozofijo. Leta 1899 je študij končal z zagovarjanjem doktorske teze z naslovom Fonetični, morfološki in akcentološki oris središkega narečja.
Profesorski izpit je opravil leta 1900. V letih 1900–1920 je služboval na gimnazijah v Kranju, Ptuju in Gorici. Leta 1914 je dobil naziv »veniam legendi« (dovoljenje za predavanje na vseučiliščih in visokih šolah) na univerzi v Zagrebu. V Gorici je začel svojo bogato pot pisca knjig in člankov s področja pedagogike, psihologije in filozofije. Leta 1920 je bil imenovan za izrednega, 1922 pa za rednega profesorja pedagogika na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V študijskem letu 1927/28 je bil dekan Filozofske fakultete, v naslednjem pa prodekan.

Ozvald je bil dalj časa vodja pedagoškega seminarja na Filozofski fakulteti, bil je pobudnik ustanovitve akademskega socialno-pedagoškega krožka, katerega namen je bila razprava o aktualnih socialno-pedagoških vprašanjih. Do leta 1930 je Ozvald sam predaval pedagogiko in vodil pedagoški seminar Filozofske fakultete. Leta 1930 je bil Ozvaldu v pomoč pri vodenju pedagoškega seminarja imenovan Stanko Gogala, ki je Ozvalda po drugi svetovni vojni nasledil kot profesor in vodja pedagoške katedre. Ozvald je bil v Kraljevini SHS dvakrat odlikovan: leta 1926 so mu oblasti podelile red sv. Save III. stopnje, leta 1928 pa red belega orla V. stopnje.

Njegovo prvo knjižno delo se ukvarja z logiko (Logika kot splošno vedoslovje, 1911), napisal pa je tudi enega izmed prvih učbenikov psihologije (Psihologija, 1913). Ob teh večjih spisih so izhajale v raznih revijah, zlasti v Popotniku in Pedagoškem letopisu, krajše pedagoške razprave. Z razvojem pedagoške teorije se je začel intenzivneje ukvarjati, ko je zasedel mesto profesorja pedagogike na ljubljanski univerzi. Kot rezultat dotedanjega dela na tem področju je leta 1927 izdal knjigo z naslovom Kulturna pedagogika. Ozvald je bil znanstvenik in mislec, ki je svoje ideje rad popestril ali podkrepil z mislimi pomembnih sodobnikov ali predhodnikov, tako znanstvenikov kot literatov. Njegov jezik je dobro razumljiv. Ozvaldov opus obsega 16 knjižnih del in več kot 200 prispevkov v raznih publikacijah.

Dela

Izbor:
Logika. Uvod v znanstveno mišljenje, 1920
Kulturna pedagogika. Kažipot za umevanje včlovečevanja, 1927
Duševna rast otroka in mladostnika, 1930

Viri in literatura

R. Belec: Prof. dr. Karel Ozvald – slovenski kulturni pedagog, filozof in psiholog (ob 131-letnici rojstva), Ormož, 2004.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 788.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 21. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Karel OZVALD. (1873-1946). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 8. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karel-ozvald/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 14. 8. 2011

Valentin st. PLEIWEISS

12. februar 1785–18. december 1866
Okoli leta 1834 je ustanovil podjetje za izdelavo volnenih odej ali kocarijo. Zanj je delalo okoli 100 predic po raznih krajih Gorenjske.
Datum vnosa: 25. 4. 2024

Ivana CEKLIN

konec 19. stoletja–druga polovica 20. stoletja
Najbolj je poznana kot krivolovka.
Datum vnosa: 5. 10. 2009

Marij PREGELJ

8. avgust 1913–18. marec 1967
Marij Pregelj je eden najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja.