Karel OZVALD

Karel Ozvald se je rodil v Središču ob Dravi, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Ko je leta 1894 končal gimnazijo v Mariboru, je šel v Gradec na univerzo, kjer je študiral slovansko in klasično filologijo in filozofijo. Leta 1899 je študij končal z zagovarjanjem doktorske teze z naslovom Fonetični, morfološki in akcentološki oris središkega narečja.
Profesorski izpit je opravil leta 1900. V letih 1900–1920 je služboval na gimnazijah v Kranju, Ptuju in Gorici. Leta 1914 je dobil naziv »veniam legendi« (dovoljenje za predavanje na vseučiliščih in visokih šolah) na univerzi v Zagrebu. V Gorici je začel svojo bogato pot pisca knjig in člankov s področja pedagogike, psihologije in filozofije. Leta 1920 je bil imenovan za izrednega, 1922 pa za rednega profesorja pedagogika na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V študijskem letu 1927/28 je bil dekan Filozofske fakultete, v naslednjem pa prodekan.

Ozvald je bil dalj časa vodja pedagoškega seminarja na Filozofski fakulteti, bil je pobudnik ustanovitve akademskega socialno-pedagoškega krožka, katerega namen je bila razprava o aktualnih socialno-pedagoških vprašanjih. Do leta 1930 je Ozvald sam predaval pedagogiko in vodil pedagoški seminar Filozofske fakultete. Leta 1930 je bil Ozvaldu v pomoč pri vodenju pedagoškega seminarja imenovan Stanko Gogala, ki je Ozvalda po drugi svetovni vojni nasledil kot profesor in vodja pedagoške katedre. Ozvald je bil v Kraljevini SHS dvakrat odlikovan: leta 1926 so mu oblasti podelile red sv. Save III. stopnje, leta 1928 pa red belega orla V. stopnje.

Njegovo prvo knjižno delo se ukvarja z logiko (Logika kot splošno vedoslovje, 1911), napisal pa je tudi enega izmed prvih učbenikov psihologije (Psihologija, 1913). Ob teh večjih spisih so izhajale v raznih revijah, zlasti v Popotniku in Pedagoškem letopisu, krajše pedagoške razprave. Z razvojem pedagoške teorije se je začel intenzivneje ukvarjati, ko je zasedel mesto profesorja pedagogike na ljubljanski univerzi. Kot rezultat dotedanjega dela na tem področju je leta 1927 izdal knjigo z naslovom Kulturna pedagogika. Ozvald je bil znanstvenik in mislec, ki je svoje ideje rad popestril ali podkrepil z mislimi pomembnih sodobnikov ali predhodnikov, tako znanstvenikov kot literatov. Njegov jezik je dobro razumljiv. Ozvaldov opus obsega 16 knjižnih del in več kot 200 prispevkov v raznih publikacijah.