Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Josip KOBAL

Portret - Josip KOBAL
Rojen:
8. avgust 1870, Ponikve
Umrl:
23. julij 1888, Ponikve
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je bil kmečkega rodu s Ponikev na Šentviški planoti. Starši so ga že zgodaj poslali k stricu P. Kobalu, dekanu v Šempetru pri Gorici, kjer je preživel prva šolska leta. Zadnja štiri leta gimnazije je obiskoval goriško gimnazijo in stanoval v majhnem semenišču v Gorici. Tega časa, ko ga je že pestila neozdravljiva bolezen, je posvetil predvsem učenju in šoli. Poleg osnovnih predmetov se je intenzivno izobraževal v hrvaščini, češčini, poljščini in ruščini ter poskusil pisati pesmi in krajših literarna dela. Za časa življenja so bila pod psevdonimoma S. Radovanov in J. Zgodnjik objavljena tri njegova dela: pesmi Po nevihti in Zašlo je solnce tudi meni ter povest V Dragi. Tri pesmi so bile po njegovi smrti objavljene v spominskem podlistku časopisa Soča. Komaj osemnajstletni Kobal je umrl doma na Ponikvah zaradi hitro napredujoče bolezni. Večina njegovih del je ostala neobjavljena, a so le nekaj mesecev po njegovi smrti v časopisu Soča opozorili na njegov obetavni literarni potencial.

Dela

Po nevihti, Slovan št. 21, let. V. 1887, str. 332
Zašlo je solnce tudi meni, Slovan št. 22, let. IV. 1887, str. 346
V Dragi, Ljudska knjižnica 1888
Sreča v bolesti, Soča št. 44, let. XVIII. 1888
Zašlo je solnce tudi meni, Soča št. 44, let. XVIII. 1888
Slovo, Soča št. 44, let. XVIII. 1888

Viri in literatura

M. G.: Spomin, Soča št. 44, let. XVIII 1988
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. zvezek, Gorica 1982
K. Ozebek: Naši pomembni rojaki, Zbornik Šentviške planote , Šentviška Gora 1992, str. 85-96

Avtor/-ica gesla: Karla Kofol, Tolminski muzej
Datum prvega vnosa: 2. 8. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karla Kofol. Josip KOBAL. (1870-1888). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/josip-kobal/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 20. 1. 2015

Petra VENCELJ

Opravlja poklic samostojne umetnostne kritičarke in kustodinje ter predavateljice in publicistke. Predstavila je preko 200 likovnih ustvarjalcev.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Marinka DRAŽUMERIČ

Kot strokovnjakinja za sakralno kulturno dediščino je aktivno delovala na širokem območju, ki je v pristojnosti novomeške enote ZVKD Slovenije.
Datum vnosa: 21. 9. 2017

Henrik SCHREINER

1. julij 1850–14. april 1920
Pedagog, ki je želel zvišati strokovnost in narodno zavest učiteljev, ravnatelj mariborskega učiteljišča, eden ustanoviteljev Slovenske šolske matice.