Štefan ŽVIŽEJ

Po končani srednji ekonomski šoli se je najprej zaposlil v zavarovalnici, po nekaj letih pa prevzel naloge tajnika Zveze svobod in kulturnih društev okraja Celje. Kot strokovni tajnik Zveze kulturnih organizacij občine Celje je leta 1997 odšel v pokoj.

Od zgodnje mladosti je bil delu na kulturnem področju iskreno predan. Že leta 1954 se je z uspehom predstavil javnosti v domačem trnoveljskem društvu Zarja kot režiser – amater in temu področju dela ostal zvest več kot štirideset let. Izpopolnjeval se je na številnih režiserskih in dramaturških seminarjih v občinskem in republiškem merilu, ter zrežiral preko 60 celovečernih gledaliških predstav in več kot 30 mladinskih. Z njimi je velikokrat gostoval na gledaliških festivalih po Sloveniji in bivši Jugoslaviji.

Poleg režiserskih je pogosto opravljal še pripadajoča dramaturška, scenografska in včasih celo kostumografska dela ter za predstave izbiral glasbeno opremo. S trnoveljsko gledališko skupino se je udeležil osmih republiških in dveh zveznih revij, sodeloval z zamejstvom in za vso dejavnost prejel najvišje slovensko tovrstno priznanje – Linhartovo plaketo.

Žvižej je na republiški ravni soustanovitelj kulturnih dogodkov, kot so Naša beseda in Čufarjevi dnevi, na lokalni ravni pa ustanovitelj Novačanovih dni in Dnevov kulture v Slovenski Bistrici. Dolga leta je bil tudi član odbora gledaliških skupin Slovenije in član predavateljskega zbora Slovenije.

Deset let je opravljal funkcijo strokovnega sodelavca za gledališko področje v regijskem merilu in bil osem let tajnik medobčinskega združenja pevskih zborov.

Ima velike zasluge za obnovo društvenega Kulturnega doma Zarja, ki so ga krajani ob razmeroma skromni finančni pomoči zgradili v glavnem s prostovoljnim delom.

Leta 1995 je prejel srebrni celjski grb za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture.