Andrej Makuc, profesor slavist na Gimnaziji Slovenj Gradec, se je rodil leta 1951 na Brdah pri Slovenj Gradcu. Po gimnaziji na Ravnah in študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomi leta 1977 se je zaposlil na Šolskem centru v Slovenj Gradcu, kjer je v različnih programih poučeval slovenski jezik s književnostjo. Nazadnje je bil član gimnazijskega profesorskega zbora v Slovenj Gradcu. Velja za odličnega pedagoga in strokovnjaka. Dodaten čas pa posveča kulturnim dejavnostim, spoznavanju gledališke ter filmske kulture oziroma ustvarjalnosti, predvsem pa se zavzema za spoštovanje in ugled materinega jezika. Poznamo ga kot odličnega govornika, povezovalca, posebej literarnih prireditev, ter sogovornika na okroglih mizah o novih knjigah in filmih; kot režiserja dramskih postavitev (s šolsko skupino je zgledno uprizoril Janka Messnerja Pogovor v maternici Koroške Slovenke, Janeza Žmavca Podstrešje, Niegela Williamsa Razredni sovražnik, Astrid Lindgrenove Piko Nogavičko (v odrski priredbi Andreja Rozmana Roze); sestavil in zrežiral je tudi nekaj pesniških oziroma pripovednih recitalov itd.; deloval je kot mentor v Literarnem klubu Slovenj Gradec, kjer je s kritičnim obvladovanjem tematike usmerjal mlade pesnike in pisatelje k nenehnemu izobraževanju ter reševanju vsebinskih in slogovnih vprašanj, še posebej pa kot selektorja za območna srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Deluje v uredniškem odboru Odsevanj, ki izhajajo že več kot 40 let. Nepogrešljiv je njegov delež pri pripravi in izdaji slovenjgraških srednješolskih zbornikov, monografije Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I, zbornika Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II in drugih publikacij; velik je njegov avtorski prispevek v Odsevanjih, nekaj tudi v Književnih listih, Večeru in še kje. Poleg poklicnega dela, ki ga je opravljal z veliko prizadevnostjo, je vsestransko živo vpet v slovenjgraški kulturni utrip. Po upokojitvi je še vedno aktiven na kulturnem področju in živi ter ustvarja na Koroškem Selovcu pri Dravogradu.
romani:
- Norci (2000),
novele:
- Spominjam se, a že ? (1995),
- Oči (2001, 2011),
- Šolniški kruh (2008),
- Antigonce ali Klijini oključki (2010),
- Šolske. Obujene (2017),
drugo:
- Spunk, deška leta (2007).
Dobil je več nagrad in priznanj: Ministrstvo za šolstvo in šport mu je podelilo naziv svetovalec (1992) ter svetnik (pred dvema dobrima letoma), Mestna občina Slovenj Gradec pa Bernekerjevo plaketo (1987) in Bernekerjevo nagrado (1997) za izjemne uspehe v ljubiteljski kulturni dejavnosti ter za literarne in publicistične dosežke, leta 2001 bronasto (Vrunčevo) plaketo za delo na kulturnem področju. Z novelo Oči je bil nominiran za Večernico 2001.