Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jane KAVČIČ

Portret - Jane KAVČIČ
Jane Kavčič. V čast njegovi 80-letnici gost Knjižnice Logatec. Foto: Andrej Korenč. Logatec, oktober 2003.

Foto galerija

Rojen:
10. september 1923, Logatec, Kraljevina SHS
Umrl:
20. marec 2007, Izola, Republika Slovenija
Poklici in dejavnosti:
televizijski režiser, filmski scenarist, filmski režiser
Kraji delovanja:
Ljubljana
Občina:
Logatec
Leksikon:
Osrednjeslovenski
Življenjepis

Rodil se je v hiši „Pr’ Jošk’“ na Jački v Dolenjem Logatcu, kjer je bila doma njegova mama Ivanka. Po materini strani je pripadal Mačkovemu – Krištanovemu rodu. Janetov oče Janez, železniški uradnik, je bil doma z Rakeka. Zaradi očetove službe so se l. 1926 najprej preselili na Rakek. Ko je oče napredoval v inšpektorja za železniški promet, je vzel kredit in zgradil hišo v Polju pri Ljubljani, kamor so se l. 1928 preselili. Že kot osnovnošolec je igral – npr. v igri »Petrčkove poslednje sanje« (avtor Pavel Golia). Za časa gimnazije je tudi pesnil. Po končani gimnaziji (kjer ga je učil tudi Edvard Kocbek) je vpisal študij kemije, kasneje pa se je prepisal na arhitekturo. Že v tem mladostniškem obdobju ga je tako navduševal kino, da je redno prebiral tednik Naš kino (izhajal med leti 1941-1944). Študij mu je prekinila vojna. Pozno jeseni 1944. je odšel v partizane. Med vojno in še malo po vojni je bil vojak kulturnik v 3. bataljonu X. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade (»Ljubljanske brigade«). V gledališki skupini jih je bilo sedem ali osem. Za tiste čase so postavili kar zanimiv repertoar: Zupanove „Tri zaostale ure“, Klopčičevo „Mater“, Nušićevega „Analfabeta“ in „Sumljivo osebo“, skeč „Popkov Janez“ in še marsikaj. Na Ptuju so prvič stopili na pravi gledališki oder.

Mobiliziran je bil dvaintrideset mesecev (do prve polovice leta 1947), od tega je bil nazadnje v kazenskem bataljonu v Črmošnjicah (nikoli ni izvedel, zakaj je bil kaznovan). Tam je bila šola za bodoče komandne kadre, ki so se na kaznovanih učili prijemov „prevzgajanja“ za Goli otok. Poleg Janeta so to fizično in psihično maltretiranje doživljali tudi številni drugi starejši intelektualci. V času  po demobilizaciji je Kavčiču v roke prišla knjiga Osnove montaže (Sergei Eisenstein), ki je ključno vplivala na Kavčičev interes za režisersko kariero.

Po demobilizaciji sta ga (verjetno poleti) l. 1947 k snemanju filma „V srcu Evrope“ povabila igralec Janez (Ivan) Jerman, direktor filma oz. takratni vodja produkcije pri Triglav filmu v Ljubljani in bratranec Milan Kovič, ki je bil pri tem filmu rekviziter in kasneje glavni pomočnik na sceni pod vodstvom slikarja Vena Pilona.  Film so snemali v takratni coni B – v Sveti Luciji (današnjem Mostu na Soči).

……………………………………………………………………………………………………………………………….

Iz poročila o snemanju filma »V srcu Evrope« oziroma »Na svoji zemlji«: »Ena glavnih nalog vseh filmskih podjetij tedanjih jugoslovanskih republik je bila izdelava umetniškega igranega dolgometražnega filma. Natečaj za prvi slovenski celovečerni umetniški film je bila prva solistična akcija na novo ustanovljenega slovenskega filmskega podjetja Triglav film. Razpis je bil objavljen 17. septembra 1946 v slovenskem časopisju in je doživel ogorčen odmev pri zveznem komiteju za kinematografijo v Beogradu, saj je bil objavljen brez njegovega soglasja. Kmalu se je v časopisju pojavila vest, da so priprave na snemanje v polnem teku, pričelo naj bi se že maja naslednjega leta. Vmes se je začelo zahtevno delo na pisanju scenarija.

Kot predloga je bila na razpisu izbrana novela Cirila Kosmača Očka Orel, po kateri je sam scenarij tudi napisal. Ta je doživel kar nekaj verzij in predelav, pri katerih Ciril Kosmač ni več sodeloval in s končno verzijo tudi ni bil zadovoljen. Scenarij z delovnim naslovom “V srcu Evrope” je bil predložen produkcijski skupini 15. junija 1947. Brez zapletov ni šlo že pred tem pri sestavljanju produkcijske oziroma snemalne ekipe. Kot režiser je bil najprej predviden Bojan Stupica, ki pa je odstopil od projekta zaradi selitve v Beograd. Za novega režiserja je bil določen Ferdo Delak, po mnenju nekaterih tudi zato, ker je leta 1932 posnel (drugi) slovenski celovečerni igrani nemi film Triglavske strmine. Glavnino snemalne ekipe so sestavljali še Jože (Josip) Žnidaršič – List kot pomočnik režiserja, France Štiglic kot prvi pomočnik, Anton Harry Smeh kot šef operater in Viktor Pogačnik kot pomočnik operaterja. Direktor filma je bil Ivan Jerman, ki ga je malo pred koncem snemanja (razrešen 21. 8. 1948) zamenjal Jože Gale.

Ekipe so 9. septembra 1947 krenile iz sv. Lucije ob Soči (danes Most na Soči) na prvi snemalni dan v Grahovo ob Bači. S tem dnem se začno poročila o snemanju, ki so jih za vsak snemalni dan pisali vse do zadnjega dne dela na filmu, 6. novembra 1948, ne glede na spremembe, do katerih je vmes prišlo. Že 30. oktobra 1947 so zamenjali Ferda Delaka na mestu režiserja. Za dober mesec dni je to mesto zasedel Jože (Josip) Žnidaršič – List (sicer filmski fotograf z izkušnjami iz Hollywooda, po rodu pa Notranjec, op. G. K.), v začetku decembra pa je režisersko mesto prevzel France Štiglic in film pripeljal do konca. Skoraj istočasno sta bila zamenjana tudi dotedanji glavni operater in njegov pomočnik. Njuno mesto sta prevzela Ivan Marinček in Rudi Vavpotič, ki pa je tudi malo pred zaključkom snemanja zapustil ekipo. Do tega časa je bilo posnetega okoli 5000 m filmskega slikovnega negativa, za katerim pa se je do danes izgubila sled. Na tej točki je prišlo tudi do menjave generacij v ožji snemalni ekipi, saj je mlada generacija s Štiglicem in Marinčkom nadomestila »starejšo«, Delaka, Lista, Smeha. [… ] [avtorica celotnega teksta, op. G. K.] Tatjana Rezec Stibilj.«

……………………………………………………………………………………………………………………………

Kavčič je kot statist igral belogardista v prizoru z Jožetom Zupanom in Štefko Drolc. To je bila tudi zadnja scena, ki jo je posnel Jože (Josip) Žnidaršič – List. Nakar so zamenjali snemalno ekipo, film pa je dobil novo ime „Na svoji zemlji“. Snemanje pa je prevzel France Štiglic. Ta je za asistenta režije imenoval Janeta Kavčiča. Kavčičev prvi samostojni projekt je bila režija filma »Granit na Pohorju« v okviru Obzornika (Filmski obzornik št. 29, 1948). Do režijskega debija v celovečernem igranem omnibusu „Tri zgodbe“ ( njegova je epizoda „Slovo Andreja Vitužnika“, s katero je napovedal svojevrstno ustvarjalno pot), je posnel celo vrsto Obzornikov, kratkih dokumentarnih filmov in tudi prve reklamne filme (npr. »Mož z aktovko« s Franetom Milčinskim – Ježkom, 1953 in »Na-Ma«, 1953). V tistem času je bil Jane tudi eden izmed filmskih ustvarjalcev, ki jim je najbolj zaupal direktor »Triglav filma« Branimir Tuma.  Usmeril ga je v takrat “konjunkturne produkcije” (koprodukcije), kjer je bil Kavčič praviloma režiser slovenske ekipe oziroma asistent režiserja. Tako je sodeloval z uglednimi režiserji, kot sta bila Gillo Pontecorvo (pri filmu „La grande strada azzurra“, = Široka sinja cesta, 1958; Jane Kavčič v uvodni špici pri 00:00:58 – aiuto regìa Jane Kavčič = pomočnik režiserja Jane Kavčič) in Armand Gatti (pri filmu »L’Enclos« = Ograda, 1961; Jane Kavčič v uvodni špici pri 00:01:55 – conseiller artistique Jane Kavčič = umetniški svetovalec). Kot asistent režiserja je sodeloval tudi pri slovenskih filmih (npr. Babičev „Tri četrtine sonca“, 1959). Posnel je tudi prvi pravi turistični film „24ur med nami“(1952). Prava uspešnica pa je bila filmska pravljica „O medvedu Sulčku in metuljčku“(1958) s stihi pesnika Janeza Menarta. Pet let po ustanovitvi »Društva slovenskih filmskih delavcev« (DSFD) leta 1955 so člani društva ustanovili v Ljubljani podružnico beograjskega filmskega podjetja UFUS (»Udruženje filmskih umetnika Srbije«) kot protiutež Triglav filmu, saj se z njegovo programsko in poslovno politiko mnogi niso strinjali. Po ureditvi formalnih obveznosti se je podružnica osamosvojila in se čez čas preimenovala v Viba film. Prvi „prehodni“ (v.d.) direktor »Viba filma« je bil Jane Kavčič. Sicer samo za 10 dni – za čas konstituiranja in urejanja formalnosti.  Pisal in režiral je tudi radijske igre. Skupaj z Janezom Čukom je za Radio Ljubljana napisal igri „Prijatelj“ (režija J. Kavčič, 9. 2. in 6. 4. 1963) in nagrajeno „In articulo mortis“ (režija J. Kavčič, 15. 10. 1963). Napisal in režiral je “Vlak št. 612” ( 29. 11. 1956). Njegov izredno pomemben film je samostojni celovečerni prvenec „Akcija“ (1960), ki je problematiziral partizanski upor. Po scenariju Marjana Rožanca je Kavčič orisal zgodbo po resničnih dogodkih iz leta 1944, o reševanju 129 zapornikov iz celjskega zapora. Ekranizacija herojskega dejanja šestih neustrašnih partizanov, ki ga cenzura v šestdesetih ni razumela, ker je Kavčič prikazal tudi partizansko »eksistencialno tesnobo« pred vdorom v nemški zapor. Na Hrvaškem je Kavčič za zagrebški Jadran film posnel (edini neslovenski) film „Potraga za zmajem« (= Lov za zmajem, 1961 – premiera oz. dovoljenje za predvajanje: 23. 11. 1961); vojna drama, ki se dogaja v Zagrebu v času 2. svetovne vojne in fašistične države NDH. Jane Kavčič v tem filmu tudi statira, kot železničar; morda je to hommage poklicu njegovega očeta. Žal je film po samo par predstavah romal v “bunker”, kjer je žal očitno še danes. Njegov naslednji film je prvi slovenski pravi žanrski urbani film – kriminalka „Minuta za umor“ (1962). Svojo izjemno sposobnost dela z otroki je dokazal s filmom „Nevidni bataljon“(1967). Ta film premore vse odlike filmske uspešnice: napetost, komičnost in med vrsticami tudi poanto stigmatiziranja ‘izdajalcev’, ko nekdo od otrok (neupravičeno) označi vrstnika za izdajalca in ga vsi izobčijo. Glede na medvojne in povojne tragične dogodke ter posledično diskriminacijo določenega sloja prebivalstva in strogo cenzuro je presenetljivo, da je bil film zaradi te nakazane problematike sploh prikazan. Dejansko pa je bil ta mladinski film neprimerno manj predvajan v kinu in na televiziji kot podobni slovenski mladinski filmi s tematiko 2. sv. vojne. K partizanski tematiki se je Kavčič vrnil s filmom “Begunec” (1973), v katerem je spet raziskoval stranpoti in nasprotja medvojnega dogajanja. Največji uspeh je zabeležil z otroškimi, družinskimi filmi. Med temi je najbolj znana mednarodna uspešnica „Sreča na vrvici“ (1977), za katero je prejel številne nagrade. Uspešnica je postala tudi popevka iz filma, katere besedilo je napisala Svetlana Makarovič, glasbo in aranžma Dečo Žgur, izvajala pa jo je Marjeta Ramšak. Film je posnet po epizodi knjige Vitana Mala „Teci, teci, kuža moj“.  Za pomembne filmske projekte oz. filme, ki so bili zastavljeni tako, da bi morali priti na velike filmske festivale, so določili le izbrance. Kavčiča ni bilo med njimi. Zato se je vrnil k filmom za mlade. Med leti 1979-1981 je bil predsednik »Društva slovenskih filmskih delavcev« (DSFD). Posnel je še:  „Učna leta izumitelja Polža“ (1982), „Nobeno sonce“ (1984, kritika usmerjenega izobraževanja), „Maja in vesoljček“ (1988, prvi slovenski mladinski znanstvenofantastični film) – v naših skromnih produkcijsko-finančnih razmerah je bil zares pogumno dejanje. „Nepopisan list“ (2000) je njegov zadnji (družinski) film. Sodeloval je tudi s scenaristi Marjanom Rožancem, Željkom Kozincem, Tonetom Partljičem, Emilom Filipčičem in drugimi. Skupaj s Tonetom Partljičem sta napisala scenarij za film „Vdovstvo Karoline Žašler“, a njegove snemalne knjige niso odobrili; film so dali v realizacijo režiserju Matjažu Klopčiču. O Kavčičevem delu so pisali številni članki v naših in tujih revijah in časnikih, pa tudi sam je objavljal. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in na tujem. V obdobjih, ko ni bil vključen v filmske projekte, je bil Jane Kavčič primoran iskati dodatne vire zaslužka, da je lahko preživljal družino. Pisal je scenarije, radijske igre, snemal reklame, se poizkusil v organizaciji likovnih razstav, sejmov, prireditev ipd. – celo Kmečke ohceti se je lotil.

Zanimivo, da je že pred mnogimi leti napisal scenarij in snemalno knjigo po povesti “Bobri” Janeza Jalna, a je Bojan Štih v obdobju (1982-1986), ko je bil umetniški direktor Viba filma to zavrnil. Poročen je bil z Jano Kavčič (1929-2003), “tajnico režije skript”. V zakonu se jima je rodila hči Sanja (por. Sajovic). V prostem času je Jane slikal, še rajši pa ribaril. Kot izjemen človek, cineast in Logatčan po rodu, je bil Jane Kavčič ob svoji 80-letnici nominiran za logaško občinsko nagrado »Februarsko priznanje za življenjsko delo«, a dlje od predloga, žal, ni prišlo.

Dela

Filmografija

Režija (61)

  1. Nepopisan list, 2000
  2. Pesem od Ludomorca, 1997
  3. Maja in vesoljček, 1988
  4. Nobeno sonce, 1984
  5. Učna leta izumitelja Polža, 1982
  6. Za boljši jutri, 1979
  7. Mesto za žico, 1977
  8. Sreča na vrvici, 1977
  9. Jeklo-beton-človek, 1976
  10. Kranjska gora FIS 78, 1975
  11. Dajmo hop!, 1974
  12. Begunec, 1973
  13. Bele gazi, 1973
  14. Ljubljana, 1972
  15. Morje vabi, 1972
  16. Tomos v sliki, 1972
  17. Pismo z gora, 1971
  18. Rekreacija, 1971
  19. Obiščite Slovenijo, 1969
  20. Putka, 1969
  21. Slovenijales, 1969
  22. Smuči za vsakogar, 1968
  23. Črno in belo, 1967
  24. Grenka sol, 1967
  25. Nevidni bataljon, 1967
  26. Portorož – Piran, 1964
  27. Ribiške razglednice, 1964
  28. Tangente, 1964
  29. Minuta za umor, 1962
  30. Potraga za zmajem, 1961
  31. S trnkom ob Soči, 1961
  32. Akcija, 1960
  33. Nočna pustolovščina, 1960
  34. Nenavaden lov, 1959
  35. O medvedu Sulčku in metuljčku, 1958
  36. Tovarna avtomobilov Maribor, 1957
  37. O gozdu bi rad nekaj povedal, 1956
  38. Novi obzornik slovenskih filmskih delavcev 2, 1955
  39. Novi obzornik slovenskih filmskih delavcev 4, 1955
  40. Tri zgodbe, 1955 (Slovo Andreja Vitužnika)
  41. U Vojno-sanitetskoj oficirskoj školi, 1955
  42. IV. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva, 1953
  43. Mož z aktovko, 1953
  44. Na-Ma, 1953
  45. Naši dokumenti – Slovenija, 1953
  46. Slovo od Borisa Kidriča, 1953
  47. 24 ur med nami, 1952
  48. Kulturni spomeniki (Iz ciklusa Koroška), 1952
  49. O Miklovi Zali, 1952
  50. Filmski obzornik 54, 1951
  51. Koraki v svobodo, 1951
  52. Koroški kulturni spomeniki, 1951
  53. Filmski obzornik 43, 1950
  54. Pred premiero Trsta, 1950
  55. Bodoči čuvarji neba, 1949
  56. Filmski obzornik 37, 1949
  57. Filmski obzornik 38, 1949
  58. Filmski obzornik 39, 1949
  59. Filmski obzornik 29, 1948
  60. Filmski obzornik 30, 1948
  61. Primorski dnevnik, 1947 (II)

Scenarij (40)

  1. Nepopisan list, 2000 – scenarist
  2. Pesem od Ludomorca, 1997 – scenarist
  3. Maja in vesoljček, 1988 – scenarist
  4. Maja in vesoljček, 1988 – avtor besedila
  5. Učna leta izumitelja Polža, 1982 – soscenarist
  6. Za boljši jutri, 1979 – scenarist
  7. Mesto za žico, 1977 – scenarist
  8. Sreča na vrvici, 1977 – scenarist
  9. Sreča na vrvici, 1977 – avtor dialogov
  10. Kranjska gora FIS 78, 1975 – scenarist
  11. Begunec, 1973 – avtor priredbe
  12. Begunec, 1973 – scenarist
  13. Bele gazi, 1973 – scenarist
  14. Morje vabi, 1972 – scenarist
  15. Tomos v sliki, 1972 – scenarist
  16. Pismo z gora, 1971 – scenarist
  17. Rekreacija, 1971 – scenarist
  18. Obiščite Slovenijo, 1969 – scenarist
  19. Putka, 1969 – scenarist
  20. Slovenijales, 1969 – scenarist
  21. Smuči za vsakogar, 1968 – scenarist
  22. Nevidni bataljon, 1967 – avtor priredbe
  23. Grenka sol, 1967 – scenarist
  24. Stanovanje, 1966 – scenarist
  25. Portorož – Piran, 1964 – scenarist
  26. Ribiške razglednice, 1964 – scenarist
  27. Tangente, 1964 – scenarist
  28. Minuta za umor, 1962 – avtor priredbe
  29. S trnkom ob Soči, 1961 – scenarist
  30. O medvedu Sulčku in metuljčku, 1958 – scenarist
  31. Tovarna avtomobilov Maribor, 1957 – scenarist
  32. O gozdu bi rad nekaj povedal, 1956 – scenarist
  33. Tri zgodbe, 1955 – scenarist
  34. IV. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva, 1953 – scenarist
  35. Mož z aktovko, 1953 – scenarist
  36. Na-Ma, 1953 – scenarist
  37. Naši dokumenti – Slovenija, 1953 – scenarist
  38. 24 ur med nami, 1952 – scenarist
  39. Kulturni spomeniki (Iz ciklusa Koroška), 1952 – scenarist
  40. O Miklovi Zali, 1952 – scenarist
  41. Pred premiero Trsta, 1950 – scenarist
  42. Bodoči čuvarji neba, 1949 – scenarist
  43. Filmski obzornik 34, 1949 – scenarist

Nerealizirani scenariji v soavtorstvu z Marjanom Rožancem (Vir: FURLAN, Silvan: Pogovor z Janetom Kavčičem. V: Jane Kavčič, 1993, str. 83

  1. Romantiki
  2. Nebesa
  3. Morilci
  4. Topla greda
  5. Klet

Sektor režija (4)

  1. Onkraj, 1970 – asistent režije
  2. Tri četrtine sonca, 1959 – asistent režije
  3. Dobro morje, 1958 – pomočnik režije
  4. Trst, 1951 – asistent režije

Sektor montaža (24)

  1. Dajmo hop!, 1974 – montažer
  2. Pismo z gora, 1971 – montažer
  3. Rekreacija, 1971 – montažer
  4. Putka, 1969 – montažer
  5. Slovenijales, 1969 – montažer
  6. Smuči za vsakogar , 1968 – montažer
  7. Portorož – Piran, 1964 – montažer
  8. Ribiške razglednice, 1964 – montažer
  9. Nenavaden lov, 1959 – montažer
  10. Galebi iz piranskega gnezda, 1958 – montažer
  11. Morje je dobro, 1958 – montažer
  12. O medvedu Sulčku in metuljčku, 1958 – montažer
  13. O gozdu bi rad nekaj povedal, 1956 – montažer
  14. IV. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva, 1953 – montažer
  15. Mož z aktovko, 1953 – montažer
  16. Na-Ma, 1953 – montažer
  17. Naši dokumenti – Slovenija, 1953 – montažer
  18. Slovo od Borisa Kidriča, 1953 – montažer
  19. 24 ur med nami, 1952 – montažer
  20. Kulturni spomeniki (Iz ciklusa Koroška), 1952 – montažer
  21. O Miklovi Zali, 1952 – montažer
  22. Koraki v svobodo, 1951 – montažer
  23. Pred premiero Trsta, 1950 – montažer
  24. Primorski dnevnik, 1947 (II) – montažer

Sektor zasedba (4)

  1. Slavje slovenskega filma, 1975 – osebno
  2. Kjer me srbi, tam se čoham, 1968 – osebno
  3. Novi obzornik slovenskih filmskih delavcev 1, 1955 – osebno
  4. Filmski obzornik 54, 1951 – osebno (glas)

Televizijske igre:

KAVČIČ, Jane in ČUK, Janez: TANGENTE (realizirana in nagrajena)

Radijske igre

  1. KAVČIČ, Jane: VLAK ŠT. 612 (režija Jane Kavčič), posneta novembra 1956, premiera: 1. novembra 1956. Vir: Alen Jelen, režiser in dramaturg, urednik Uredništva igranega programa – Program Ars, RTV Slovenija.
  2. KAVČIČ, Jane in ČUK, Janez: PRIJATELJ (rež. Jane Kavčič, izvedba 9. 2. in 6. 4. 1963, rež. Stane Kopitar, izvedba 26. 1. 1964). Vir: Nedič, Lilijana: Filmografija. V: Jane Kavčič, 1993, str. 96-113.
  3. KAVČIČ, Jane in Janez Čuk: IN ARTICULO MORTIS (režija Jane Kavčič), posneta septembra 1963, premiera: 11. oktobra 1963 (nagrada na festivalu Ohrid 1964 Janetu Kavčiču za režijo, Juriju Součku za igro in Dušanu Mauserju za ton). Vir: Alen Jelen, režiser in dramaturg, urednik Uredništva igranega programa – Program Ars, RTV Slovenija.
  4. MARODIĆ, Aleksander: MINISTRANT (režija Jane Kavčič), posneta in premierno predvajana 1. februarja 1966. Vir: Alen Jelen, režiser in dramaturg, urednik Uredništva igranega programa – Program Ars, RTV Slovenija.
Nagrade
  • nagrada za radijsko igro „In articulo mortis” (1963),
  • nagrada za scenarij skupaj z J. Čukom na FIKDF v Beogradu za „Ribiške razglednice” (1965)
  • nagrada na filmskem festivalu v Moskvi za „Nevidni bataljon” (1967). Vir: izjava Janeta Kavčiča v posnetem razgovoru, ki so ga vodili osnovnošolci OŠ 8 talcev Dolnji Logatec v okviru izbirnega predmeta „Medijska vzgoja“ TISK (časopis) pod vodstvom učiteljice Bojane Pivk, ko je bil režiser povabljen v Knjižnico Logatec ob svoji 80. letnici v okviru Tedna otroka v začetku oktobra 2003.
  • zlata plaketa Metod Badjura (1977) strokovne žirije za režijo filma Sreča na vrvici na Tednu domačega filma (1977).
  • Badjurova nagrada za vrhunske dosežke na filmskem področju (1977). To strokovno nagrado je podelilo DSFU (Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev).
  • nagrada Prešernovega sklada za režijo filma Sreča na vrvici (1978)
  • Grand Prix na festivalu otroškega filma v Teheranu za film „Sreča na vrvici” (1978)
  • nagrada Kekec za najboljši otroški film („Sreča na vrvici”) na FESTU v Beogradu (1978)
  • posebna nagrada žirije za film Sreča na vrvici (1979). Na GFF – Giffoni Film Festival-u.
  • nagrada Kekec za najboljši otroški film („Maja in vesoljček”) na FESTU v Beogradu (1989).
  • Jubilejna nagrada (stanovska) ob režiserjevi 70. letnici. Podelilo DSFU (Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev) na Slovenskem filmskem maratonu leta 1993.
  • najpomembnejša slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti ter filmske kulture: nagrada Metoda Badjure (od l. 2023 se imenuje Nagrada Milke in Metoda Badjure) za življenjsko delo (2000). Podelilo DSFU (Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev) na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Ob stoletnici slovenskega filma ga je leta 2005 predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z “Zlatim redom za zasluge” za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja.

 

Zunanje povezave

 

Viri in literatura

Ustni vir: Sanja Kavčič Sajovic, 7. 3. 2024.

Štefančič, Marcel, jr. in Kavčič, Bojan: Jane Kavčič. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1993. 130 str. Slovenski film, (13).

…………………………………………………………………………..

Bibliografija

ČLANKI (IN SESTAVNI DELI) V SLOVENSKIH REVIJAH IN ČASOPISIH

1952

Dva filma o Koroški. V: Film, 1952, št. 2, str. 21 (Kulturni spomenik)

Iz slovenske filmske delavnice. V: Film, 1952, št. 7–8, str. 100 (24 ur pri nas)

Priznanje slovenski filmski ustvarjalnosti. V: Film, 1952, št. 5, str. 73 (Po slovenski Koroški)

1954

Musek, Vitko: Prvi slovenski omnibus – film. V: Tovariš, 1954, št. 4, str. 93 (Tri zgodbe) – podpisano: vim

Prvi slovenski »Omnibus«. V: Tovariš, 1954, št. 43, str. 947 (Tri zgodbe)

Prvi omnibus v Jugoslaviji. V: Film, 1954, št. 10, str. 148 (Tri zgodbe)

1955

Brenk, France: Korak, ki je zastal… Ob novi slovenski filmski predstavitvi.
V: Ljudska pravica, 10. 4. 1955, št. 85–86 (Tri zgodbe)

Desetletnica slovenskega filma. V: Film, 1955, št. 4, str. 51

Mikeln, Miloš: Po desetih letih; Tri zgodbe.
V: Beseda, 1955, št. 3–4, str. 247–250

Musek, Vitko: Pred premiero slovenskega filma »Tri zgodbe«.
V: Ljubljanski dnevnik, 1. 4. 1955, št. 77

Petan, Žarko: Debut mladih.
V: Ljubljanski dnevnik, 8. 4. 1955, št. 83 (Tri zgodbe)

Slavnostna premiera novega slovenskega filma »Tri zgodbe«.
V: Ljubljanski dnevnik, 2. 4. 1955, št. 78, str. 1

Šimenc, Stane: Tri zgodbe – sedmi slovenski film.
V: Glas Gorenjske, 9. 4. 1955, št. 15, str. ???

Štih, Bojan: Trije slovenski filmi.
V: Naši razgledi, 1955, št. 7, str. 169–170 (Tri zgodbe) – podpisano: B. Š.

Taufer, Veno: Tri zgodbe.
V: Delavska enotnost, 8. 4. 1955, št. 14 – podpisano: V. T.

V naših kinematografih. V: Film, 1955, št. 4, str. 63 (Tri zgodbe)

Željeznov, Dušan: Sedmi slovenski umetniški film: Tri zgodbe plus Plat zvona.
V: Slovenski poročevalec, 5. 4. 1955, št. 80 – podpisano: D. Ž.

Xyz: Nov slovenski film »Tri zgodbe«.
V: Film, 1955, št. 1, str. 4

1956

(-as-): Jane Kavčič: Vlak št. 612. Ob krstnem poslušanju domače igre.
V: Večer, 8. 12. 1956, št. 286

1958

Ratej, Olga: Trije režiserji treh zgodb.
V: Tedenska tribuna, 17. 12. 1958 (Jane Kavčič) – podpisano: O. R.

1960

Adamič, Ernest: Novi slovenski filmi.
V: Pionir, 1960–61, št. 4, str. 126–128 (Akcija)

Boglić, Mira: Pulj 1960.
V: Film, 1960, št. 8–9, str. 115 (Akcija)

Godnič, Stanka: Zanimivo zastavljen problem. Premiera domačega filma »Akcija«.
V: Delo, 6. 10. 1960, št. 274, str. 6

[Film “Akcija”]. V: Delo, Let. 2, 13. okt. 1960, št. ?, str. 6

Konjar, Viktor: Akcija.
V: Mlada pota, 1960–61, št. 1, str. 170–171 – podpisano: R. R.

Mikeln, Miloš: »Akcija« na pol poti. Kritičen zapis ob novem slovenskem umetniškem filmu »Akcija«.
V: Delavska enotnost, 15. 10. 1960, št. 41, str. 10

Stante, Milan: Triglav film snema »Akcijo«.
V: Film, 1960, št. 5–6, str. 68

Tršar, Toni: Žrtev prevelikih pretenzij.
V: Naši razgledi, 1960, št. 19, str. 455 (Akcija)

Vrečar, France: Akcija.
V: Borec, 1960, št. 11, str. 493 – podpisano: ar

1961

Kermauner, Taras: NOB, naš čas in trije filmi.
V: Perspektive, 1960–61, št. 5, str. 632–637 (Akcija) – podpisano: T. K.

Kralj, Vladimir: Akcija in Veselica.
V: Naša sodobnost, 1961, št. 1, str. 91–95

Vilhar, Mario: Novi film s tematiko NOB.
V: Borec, 1961, št. 12, str. 697 (U potrazi za zmajem) – podpisano: V. M.

1962

Božič, Peter: Razmišljanje o idejnih problemih slovenskega filma.
V: Perspektive, 1961–62, št. 16, str. 699–705 (Akcija)

Musek, Vitko: Minuta za umor.
V: Ekran, 1962, št. 1, str. 68–71 – podpisano: mkv

Štih, Bojan: Minuta za umor. O novem slovenskem filmu.
V: Naša sodobnost, 1962, št. 12, str. 1150–1151 – podpisano: scd

1963

Inkret, Andrej: Dva »komercialna« filma.
V: Naši razgledi, 1963, št. 3, str. 57 (Minuta za umor, Naš avto) – podpisano: I. A.

1964

(-bg-): Tangente.
V: Ekran, 1964, št. 21, str. 1970–1971

Inkret, Andrej: O TV drami Janeza Čuka in Janeta Kavčiča.
V: Tribuna, 28. 10. 1964, št. 23, str. 6

Rupel, Dimitrij: Bolj kot »Tangente« mimobežnice.
V: Mladina, 30. 10. 1964

Smasek, Lojze: Slovenska postelja? O TV drami Jane Kavčič in Janez Čuk, Tangente.
V: Naši razgledi, 1964, št. 21, str. 422

1965

Šuklje, Rapa: Filmi o NOB.
V: Borec, 1965, št. 3, str. 270–279 (Akcija)

1966

Kermauner, Taras: Sodobna tematika v slovenskem filmu.
V: Ekran, 1966, št. 37–38, str. 458–463

1967

Mencinger, Lea: Srečno, Nevidni bataljon.
V: Glas Gorenjske, 29. 12. 1967 – podpisano: L. M.

Zajec, Matjaž: Slovenski kratkometražni filmi v jubilejnem filmskem letu.
V: Ekran, 1967, št. 41–42, str. 6–11 (Belo in črno; Grenka sol)

1968

Godnič, Stanka: Ribič – Kavčič: Nevidni bataljon. Konvencionalen, a korekten prispevek v mladinski žanr.
V: Delo, 13. 1. 1968, št. 11, str. 20

Pavlin, Mile: Ob »Nevidnem bataljonu«.
V: TV 15, 30. 1. 1968, št. 4

Premiera »Nevidnega bataljona«.
V: Tedenska tribuna, 24. 1. 1968

J.: Premiera »Nevidnega bataljona«.
V: Ljubljanski dnevnik, 15. 1. 1968

Šuklje, Rapa: Nevidni bataljon.
V: Naša žena, 1968, št. 3, str. 116

1972

Retrospektiva slovenskih kratkih filmov v Celju.
V: Dnevnik, 25. 4. 1972 (Ribiške razglednice)

Schrott, Sašo: Slovenski kratki film 71. Ali živeti je treba.
V: Mladina, 11. 4. 1972 (Pismo z gora)

Vuk, Vili: Slovenski kratki film. Najnovejši slovenski kratki filmi v Mariboru.
V: Večer, 22. 5. 1972 (Pismo z gora; Morje vabi) – podpisano: vv

1973

Erjavec, Aleš: Begunec. Novi slovenski film.
V: Mladina, 1973, št. 48–49

Frelih, Tone: Begunec.
V: Ekran, 1973, št. 108–110, str. 370–378

Godnič, Stanka: Begunec.
V: Ekran, 1973, št. 108–110, str. 379–380 – podpisano: s. g.

Godnič, Stanka: Dvakrat prelom. Slovenski celovečerni film režiserja J. Kavčiča »Begunec« prinaša nov vsebinski poseg v tematiko iz NOB.
V: Delo, 12. 12. 1973, št. 335, str. 6

Godnič, Stanka: Novo: nejunaki. V razprodani areni je s Kavčičevim »Beguncem« startal letošnji puljski festival – Preveč tih za uvod.
V: Delo, 28. 7. 1973

(-ig-): Kamere brnijo.
V: Glas (Kranj), 9. 5. 1973 (o snemanju filma Begunec)

Kladnik, Darinka: »Begunec« je že posnet. Režiser Jane Kavčič končuje svoj šesti film.
V: Dnevnik, 19. 6. 1973, št. 165, str. 5

Kocjančič, Vladimir: Begunec.
V: Novi filmi, 1973, št. 27

Kolšek, Peter: Med antijunakom in junakom.
V: Naši razgledi, 1973, št. 24, str. 634 (Begunec)

Kosmač, France: Filmski krokiji – Jane Kavčič.
V: Naši razgledi, 1973, št. 18, str. 466–467

Lindič, Milan: »Begunec« Janeta Kavčiča. Peti petek domačega filma, slovenska premiera.
V: Dnevnik, 16. 11. 1973, št. 313, str. 5 – podpisano: ML

Mally, Janez: »Begunec« 15. aprila.
V: Dnevnik, 30. 3. 1973, št. 87, str. 5

Marinčič, Vesna: Begunec.
V: Tedenska tribuna, 12. 12. 1973, št. 50, str. 16

Mikec, Franc: »Begunec«. Režiser Jane Kavčič, v glavnih vlogah Rade Šerbedžija in Boris Cavazza.
V: Delo, 16. 11. 1973 – podpisano: FM

Mikec, Franc: »Begunec pred kamerami«.
V: Dnevnik, 25. 4. 1973

Mikec, Franc: In vendar se vrti! Slovenski film in njegovi ljudje. Premieri »Begunca« in »Pastircev«.
V: Dnevnik, 20. 10. 1973 – podpisano: FM

Mikec, Franc: Jane Kavčič začel snemati. »Begunec« v barvah.
V: Dnevnik, 3. 5. 1973

Mikec, Franc: Štiglic s Pastirci. V slovenskem filmskem centru v Ljubljani teče snemanje dveh celovečernih in petih kratkih filmov.
V: Večer, 30. 5. 1973, št. 123, str. 5

mb: Kinematografi prikazujejo.
V: Prosvetni delavec, 21. 9. 1973 (Begunec)

Pogačnik, Jože: Begunec – nežna zgodba iz krutih časov.
V: Antena, 17. 5. 1973

Pezdir, Slavko: Odločitev in smrt.
V: Naši razgledi, 1973, št. 24, str. 634–635 (Begunec)

Poniž, Denis: »Begunec« potrjuje krizo slovenskega filma.
V: Naši razgledi, 1973, št. 24, str. 635

Preželj, Astra: Film in njegovi prijatelji… Reportaža o novem slovenskem filmu Begunec.
V: Naša žena, 1973, št. 7–8, str. 49

Retrospektiva v Kinoteki: Kavčičevi kratkometražni filmi.
V: Dnevnik, 23. 6. 1973

Sitar, Sandi: Dva neodločena. Po premieri »Begunca« Janeta Kavčiča.
V: Dnevnik, 20. 11. 1973, št. 317, str. 5

Slovenska premiera. V Pulju so zavrteli film Janeta Kavčiča Begunec.
V: Večer, 27. 7. 1973

Vuk, Vili: Beg pred večino. Slovenski film Begunec je imel svojo premiero v Pulju.
V: Večer, 31. 7. 1973, št. 175, str. 5

Vuk, Vili: Begunec hiti. Pri režiserju Janetu Kavčiču, v tonskem studiju, za mešalno mizo.
V: Večer, 8. 6. 1973, št. 131, str. 5

Vuk, Vili: Prazne besede o Beguncu. 20. puljski festival.
V: Večer, 28. 7. 1973

Vuk, Vili: Vozlišče človekove vesti. Premiera slovenskega filma Begunec.
V: Večer, 20. 11. 1973, št. 270, str. 7 – podpisano: V. V.

Vuk, Vili: Za začetek Begunec. Jutri se začenja XX. Festival jugoslovanskega filma.
V: Večer, 25. 7. 1973, št. 170, str. 5 – podpisano: V. V.

1974

Frelih, Tone: Sproženih nekaj pomislekov. 5. kranjski festival zaključen.
V: Dnevnik, 19. 9. 1974 (Dajmo, hop)

Jančar, Drago: Begunec.
V: Sedem dni, 3. 1. 1974, št. 1, str. 11

1976

Košir, Manca: Kam s črnim psom. Pozor – snemanje.
V: Delo, 11. 8. 1976 (Sreča na vrvici)

1977

Godnič, Stanka: Od »Gadov« naprej. V Celju se je iztekel 5. teden domačega filma – podeljene Badjurove nagrade – zastavljen program do 1980.
V: Delo, 24. 11. 1977

Godnič, Stanka: »Sreča na vrvici«. Novi slovenski igrani film za mlade igralce je v prijetni realizaciji prinesel premik v sodobno filmsko snov.
V: Delo, 8. 4. 1977, št. 82, str. 7

Godnič, Stanka: Tri zgodbe.
V: ITD, 11. 2. 1977

Kavčič, Bojan: En pes in dva svetova.
V: Dnevnik, 9. 4. 1977, št. 97, str. 9 (Sreča na vrvici) – podpisano: Janko Bavčič

Kolšek, Peter: Težko je imeti psa. Ob Kavčičevem celovečernem filmu »Sreča na vrvici«.
V: Naši razgledi, 1977, št. 9, str. 235–236

Nagradili aktualnost. Na tednu domačega filma.
V: Dnevnik, 24. 11. 1977 (Sreča na vrvici)

Simčič, Samo: Sreča na vrvici.
V: Prosvetni delavec, 13. 5. 1977, št. 9, str. 5

Schmidt, Goran: Prostor svobode. Slovenski film za otroke.
V: Sodobnost, 1977, št. 6, str. 617–624 (Sreča na vrvici)

Vrdlovec, Zdenko: Proti standardiziranemu »meščanskemu habitusu«.
V: Ekran, 1977, št. 3–4, str. 9–10 (Sreča na vrvici)

Vrdlovec, Zdenko: Sanjsko dopolnilo.
V: Dnevnik, 9. 4. 1977, št. 97, str. 9 (Sreča na vrvici)

Vrdlovec, Zdenko: Sreča na vrvici.
V: Dnevnik, 2. 8. 1977

Vuk, Vili: Prepovedano otroštvo. Sreča na vrvici, slovenski film, scenarij Vitan Mal, režija Jane Kavčič, proizvodnja Viba film, Ljubljana.
V: Večer, 11. 4. 1977, št. 84, str. 4

Vuk, Vili: Zadnja šolska naloga.
V: Večer, 31. 1. 1977 (Sreča na vrvici)

Železnik, Neva: Film, ki seže v srce. Gledalci in gledalke o novem slovenskem filmu »Sreča na vrvici«.
V: Dnevnik, 9. 4. 1977, št. 97, str. 9

Željeznov, Dušan: »Sreča na vrvici« – film o otrocih v betonski džungli modernih mest. Nov slovenski celovečerni mladinski film.
V: Primorski dnevnik, 1. 5. 1977, št. 98, str. 10–11

1980

Sreča na vrvici. Sreča dobro služi devize.
V: Delo, 10. 7. 1980

1982

Anderle, Manja: Dobili smo 30 filmov. »Učna leta izumitelja Polža« v proizvodnji Vibe – drugi film otvoritvenega večera.
V: Dnevnik, 23. 7. 1982

Anderle, Manja: Ob kamerah in pri montažni mizi.
V: Dnevnik, 23. 1. 1982 (Učna leta izumitelja Polža)

Borčić, Mirjana: Novi slovenski film: Učna leta izumitelja Polža.
V: Ekran, 1982, št. 3–4, str. 5–6

Borčić, Mirjana: Učna leta izumitelja Polža.
V: Primorski dnevnik, 12. 4. 1982, št. 7, str. 6

Brun, Miha: Scenaristova izkušnja ob Polžu. Ob predpremieri.
V: Stop, 25. 3. 1982 (Učna leta izumitelja Polža)

Danes se začenja puljski filmski festival.
V: Dnevnik, 21. 7. 1982

Godnič, Stanka: Film o pravem času. Srečanje s filmom Učna leta izumitelja Polža.
V: Delo, 29. 3. 1982, št. 73, str. 2

Godnič, Stanka: Film za mlade Učna leta izumitelja Polža.
V: Delo, 25. 3. 1982 – podpisano: S. G.

Godnič, Stanka: Soliden začetek Pulja.
V: Delo, 23. 7. 1982

Kavčič, Bojan: Novi slovenski film: Učna leta izumitelja Polža.
V: Ekran, 1982, št. 3–4, str. 3–5

Kolšek, Peter: Trpljenje umnega pionirja.
V: Naši razgledi, 1982, št. 8, str. 234

Markelj, Milan: S »polžem« na zeleno vejo.
V: Dolenjski list, 8. 4. 1982 (Učna leta izumitelja Polža)

Srakar, Peter: Novi slovenski film: Učna leta izumitelja Polža.
V: Ekran, 1982, št. 3–4, str. 6

Šaver, Lilijana: K viru domačega filma.
V: Delo, 9. 2. 1982, št. 32, str. 9 (Bodoči čuvarji neba)

»Učna leta izumitelja Polža«. Drevi v kinu Union premiera slovenskega mladinskega filma.
V: Dnevnik, 26. 3. 1982

Štrajn, Darko: Novi slovenski film: Učna leta izumitelja Polža.
V: Ekran, 1982, št. 3–4, str. 3

Vrdlovec, Zdenko: Izumiteljev življenjepis. Premiera slovenskega filma »Učna leta izumitelja Polža«.
V: Dnevnik, 29. 3. 1982, št. 86, str. 4

Vuk, Vili: Prvi po krizi. Nov slovenski film Učna leta izumitelja Polža.
V: Večer, 24. 4. 1982, št. 96, str. 6 – podpisano: V. V.

Zajc, Srečo: Polž, polž, pokaži roge!
V: Kmečki glas, 14. 4. 1982, št. 15, str. 20

1984

Anderle, Manja: Slovenski film lepo sprejet. 31. festival jugoslovanskega igranega filma.
V: Dnevnik, 25. 7. 1984, št. 201, str. 5 (Nobeno sonce)

Godnič, Stanka: Nobeno sonce – nobena novost.
V: Delo, 2. 10. 1984, št. 230, str. 6

Gregorač, Virgil: Svet brez svetlobe. Novi slovenski mladinski film »Nobeno sonce«.
V: Kmečki glas, 17. 10. 1984, št. 42, str. 15

Kolšek, Peter: Mladostne tegobe Veronike Klander. Nobeno sonce – novi slovenski film Janeta Kavčiča.
V: Naši razgledi, 1984, št. 19, str. 555–556

Milovanović Jarh, Peter: Novi slovenski film: Nobeno sonce.
V: Ekran, 1984, št. 7–8, str. 27

Šuklje, Rapa: Novi slovenski film: Nobeno sonce.
V: Ekran, 1984, št. 7–8, str. 25

Vakanjac, Milenko: Nobeno sonce – druga predstavitev.
V: Delo, 3. 12. 1984, št. 280, str. 3

Vrdlovec, Zdenko: Veronika »gledališka«. Premiera slovenskega filma »Nobeno sonce«.
V: Dnevnik, 2. 11. 1984, št. 270, str. 5

Zajec, Matjaž: Novi slovenski film: Nobeno sonce.
V: Ekran, 1984, št. 7–8, str. 26

1988

Anderle, Manja: Filmi bi lahko bili krajši. 35. festival igranega filma v Pulju.
V: Dnevnik, 27. 7. 1988 (Maja in vesoljček)

Anderle, Manja: V soboto nagrade. 35. festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju.
V: Dnevnik, 29. 7. 1988 (Maja in vesoljček)

T.: Maja in vesoljček.
V: Ekran, 1988, št. 9–10, str. 20

Resnik, Lilijana: Maja in vesoljček.
V: Delo, 28. 11. 1988, št. 277, str. 3

Vrdlovec, Zdenko: Zgrešeni E. T. Maja in vesoljček.
V: Dnevnik, 3. 12. 1988

1989

Devetak, Davorin: Zgodba o vesoljčku Gubanguju in deklici Maji. V goriškem Kulturnem domu se nadaljuje Film video monitor.
V: Primorski dnevnik, 4. 3. 1989, št. 53, str. 10

Senčar, Anka.: To sem jaz – jaz sem Anka. Ljubljana: P. Amalietti in A. Senčar, 1989, str. 26-27.

1993

Nedič, L.: Filmografija. V: Jane Kavčič, 1993, str. 96-113.

Brinšek, B.: Bibliografija. V: Jane Kavčič, 1993, str. 114-126.

1998

Brun, Miha: Nepopisan list. V: Stop, Let. 31, št. 53 [!] i. e. [52] (24. dec. 1998), str. 16.

Brun, Miha: Maratonci. V: Stop, Let. 31, št. 10 [5. mar. 1998], str. 60. – podpisano: [mb]

2003

Čuk, Albin Sreča na vrvici: Mačkov rod se tudi danes trdoživo ohranja in v svojem nasledstvu ostaja zvest spominu svojih prednikov –  Jane Kavčič, osemdesetletnik, Logaške novice: glasilo občine Logatec, 16. okt. 2003, Letn. 33, št. 10, str. 14. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EIP6XXXK

2007

Komar, Gvido: Brez njega bi bilo mnogo manj slovenskega filma (I.): v spomin na velikega filmskega ustvarjalca Janeta Kavčiča (10. september 1923-20. marec 2007), Logaške novice: glasilo občine Logatec, apr. 2007, Letn. 38, št. 4, str. 10-11. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-03X01V3H

Komar, Gvido: Brez njega bi bilo mnogo manj slovenskega filma (II.): v spomin na velikega filmskega ustvarjalca Janeta Kavčiča (10. september 1923-20. marec 2007), Logaške novice: glasilo občine Logatec, maj 2007, Letn. 38, št. 5, str. 16-17. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KGVN4MXL

2013

Stanković, Peter: Zgodovina slovenskega celovečernega filma. 1. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2013. 739 str. (Jane Kavčič, str. 125; Akcija, str. 193-198; Minuta za umor, str. 239-242; Nevidni bataljon, str. 308-310; Begunec, str. 405-409; Sreča na vrvici, str. 464-467; Učna leta izumitelja Polža, str. 537-541; Nobeno sonce, 590-593; Maja in vesoljček, str. 689-692).

2020

Stanković, Peter: Zgodovina slovenskega celovečernega filma. 2. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. 490 str. (Nepopisan list, str. 275-280).

2024

Jane Kavčič. (citirano 6. 8. 2024). Dostopno na naslovu: https://bsf.si/sl/ime/jane-kavcic

Jane Kavčič. (citirano 6. 8. 2024). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jane_Kav%C4%8Di%C4%8D

ČLANKI V JUGOSLOVANSKIH REVIJAH IN ČASOPISIH

1955

Adamović, Dragoslav: Tri priče – Prvi naš omnibus film. V: NIN, št. 216 [20. feb. 1955].

Boglić, Mira: Tri priče. V: Vjesnik, št. 3140 [8. apr. 1955].

Ćolić, Milutin: Tri priče. V: Politika, št. 15184 [14. jul. 1955].

I.: Tri priče. V: Zadruga, št. 528 [14. apr. 1955].

K.: Tri priče. V: Narodna armija, št. 853 [10. nov. 1955].

Markus, Saša: Tri priče. V: Nova Makedonija, št. 3227 [5. apr. 1955].

Musek, Vitko: Uspela proslava desetogodišnjice. V: NIN, št. 220 [20. mar. 1955]. (Tri zgodbe)

J.: Tri priče. V: Slobodna Dalmacija, št. 3315 [12. okt. 1955].

Raspor, Vicko: Prelomna godina? V: Politika, št. 15068 [28. feb. 1955]. (Tri zgodbe)

Sremec, Rudolf: »Tri priče«. Tri nejednaka uspjeha. V: Novine mladih, št. 16 [16. apr. 1955], str. 9.

Sremec, Rudolf: Vidjeli smo »Tri priče«. V: Narodni list, št. 3041 [8. apr. 1955].

1960

Boglić, Mira: Akcija. V: Filmska kultura, let. 1960, št. 20, str. 63–66.

1961

Akcija. V: Nova Makedonija, št. 5180 [23. mar. 1961].

Akcija. V: Trudbenik, št. 13 [25. mar. 1961].

Ćolić, Milutin: Akcija. V: Politika, št. 17004 [1. feb. 1961].

Krstić, M.: Akcija. V: Naroden milicioner, št. 213 [1961].

Sremec, Rudi: Akcija. V: Sloga, št. 2 [1961], str. 9.

Šarčević, Željko: Akcija. V: Mladost, št. 1 [1961], str. 91–93.

Vilhar, Mario: U potrazi za zmajem. V: Borec, št. 12 [1961], str. 253.

1962

Božičković, Olga: Potraga za zmajem. V: Politika, št. 17385 [3. mar. 1962].

Ćolić, Milutin: Minuta za umor. V: Politika, št. 1757 [6. sep. 1962].

Kujundžić, Miodrag: Potraga za zmajem. V: Dnevnik, št. 309 [25. mar. 1962].

Šaranović, Radomir: Potraga za zmajem. V: Invalidski list, št. 11 [10. mar. 1962].

1973

Pula: Festival otvara »Bjegunac«. V: Večernji list [25. jul. 1973].

Movre, Dražen: V Areni, uglavnom, dosadno. V: Glas Slavonije [30. jul. 1973]. (Begunec)

1977

(A. M.): Sreča na vrvici. V: Politika Ekspres [31. jul. 1973].

Belić, Dragan: Sreča na vrvici. V: Borba [31. avg. 1977].

Boglić, Mira: Tri priče. V: Vjesnik [19. apr. 1977].

Ćolić, Milutin: Sreča na vrvici. V: Politika [2. avg. 1977].

Franić, Severin: Sreča na vrvici. V: Mladost [22. jul. 1977].

Kujundžić, Miodrag: Sreča na vrvici. V: Dnevnik [31. jul. 1977].

Franić, Severin: Sreča na vrvici. V: Jedinstvo [28. sep. 1977].

Lazarević, Slavko: Sreča na vrvici. V: NIN [21. avg. 1977].

Munitić, Ranko: Sreča na vrvici. V: Politika [8. avg. 1977].

Sreča na vrvici. V: Nova Makedonija [14. jul. 1977].

Sreča na vrvici. V: Pobjeda [31. jul. 1977].

Sreča na vrvici. V: Pobjeda [2. avg. 1977].

Tirnanić, Bogdan: Sreča na vrvici. V: NIN [24. jul. 1977].

Tirnanić, Bogdan: Sreča na vrvici. V: NIN [7. avg. 1977].

Tomić, Milica: Sreča na vrvici. V: Politika [20. jul. 1977].

Urošević, Mirko: Sreča na vrvici. V: Vjesnik [23. jun. 1977].

Urošević, Mirko: Sreča na vrvici. V: Vjesnik [30. jun. 1977]. (podpis: M. U.)

Urošević, Mirko: Sreča na vrvici. V: Vjesnik [5. avg. 1977]. (podpis: M. U.)

Sreča na vrvici. V: Politika [18. apr. 1977].

1978

Lazarević, Slavko: Sreča na vrvici. V: Ilustrovana Politika [25. apr. 1978].

1982

Belić, Dragan: Učna leta izumitelja Polža. V: Borba [23. jul. 1982].

Boglić, Mira: Učna leta izumitelja Polža. V: Vjesnik [23. jul. 1982].

Ćolić, Milutin: Učna leta izumitelja Polža. V: Politika [23. jul. 1982].

Kujundžić, Miodrag: Učna leta izumitelja Polža. V: Dnevnik [24. jul. 1982].

Novaković, Slobodan: Učna leta izumitelja Polža. V: Politika Ekspres [23. jul. 1982].

Obradović, Branislav: Učna leta izumitelja Polža. V: Rad [30. jul. 1982].

Štaka, Aco: Učna leta izumitelja Polža. V: Oslobođenje [23. jul. 1982].

1984

Kostović, M.: Nobeno sonce. V: Oslobođenje [25. jul. 1984].

Lazarević, Vladimir: Nobeno sonce. V: Politika Ekspres [25. jul. 1984].

Petkovska, Verica: Nobeno sonce. V: Borba [26. jul. 1984].

Tomić, M.: Nobeno sonce. V: Politika [26. jul. 1984].

Uskoković, Dragan: Nobeno sonce. V: Pobjeda [27. jul. 1984].

1988

Rosić, Rajko: Maja in vesoljček. V: Jedinstvo [26. jul. 1988].

Tomić, Nela: Maja in vesoljček. V: Filmograf, št. 41 [1988].

ČLANKI V TUJIH FILMSKIH REVIJAH IN ČASOPISIH

1955

Bystrov, Vladimir: Prvnich deset let juhoslavske kinematografie. V: Film a Doba, št. 11–12 [1955], str. 558–561. (Tri zgodbe)

Joachim, Robin Jon: Festival a Pula. V: Cahiers du Cinéma, št. 51 [1955], str. 27–29. (Tri zgodbe)

Pronin, V.: Na festivale jugoslavskogo filma. V: Iskusstvo kino, št. 12 [1955], str. 112–114. (Tri zgodbe)

Znideršić, Martin: Yugoslavia. V: Films and Filming, št. 12 [1955], str. 26. (Tri zgodbe)

1956

Mustović, Mirza: Révélation du cinéma yougoslave. V: Cinéma, št. 11 [1956], str. 20–25. (Tri zgodbe)

1960

Sadoul, Georges: Inventaire Yougoslavie. V: Cinéma, št. 51 [1960], str. 44–52. (Akcija)

1964

Filmografija. V: Iskusstvo kino, št. 10 [1964], str. 116–117. (Minuta za umor)

Musek, Vitko: Jugoslavský film v posledním pětiletí. V: Film a Doba, št. 3 [1964], str. 141–145. (Akcija, Minuta za umor, U potrazi za zmajem)

1977

Conrad, André: Le cinéma yougoslave en 1977. V: La Revue du Cinéma, št. 323 [1977], str. 16–18. (Sreča na vrvici)

Frydlová, Pavla: Potěšující obrat k dnešku. V: Film a Doba, št. 12 [1977], str. 696–703.

Grmek Germani, Sergio: Cinema jugoslavo a Pola: Riselando la China. V: Bianco e nero, št. 5–6 [1977], str. 153–156. (Sreča na vrvici)

Marché du film: Yougoslavie. V: Le Film Français, št. 1677 [1977], str. 118. (Sreča na vrvici)

Nowe zakupy. V: Filmowy Serwis Prasowy, št. 22 [1977], str. 23. (Sreča na vrvici)

1978

Ochalski, Andrzej: Naszym zdaniem. V: Ekran, št. 35 [1978], str. 20. (Sreča na vrvici)

Stuart, Alexander: Between the Lines. V: Films and Filming, št. 5 [1978], str. 21–25. (Sreča na vrvici)

1979

Dětský filmový festival ’79. V: Kino, št. 25 [1979], str. 3. (Sreča na vrvici)

1982

Orlov, Dal: »Za beguščim dnjom«. V: Sovetskij ekran, št. 20 [1982], str. 16–17. (Učna leta izumitelja Polža)

1983

Zdražilová, Milica: Ohlédnutí za Pulským festivalem. V: Film a Doba, št. 12 [1983], str. 689–693.

1985

Holloway, Roland: Slovenian Film (1945–1985). Cleveland, 1985. (knjiga, splošni pregled)

ČLANKI JANETA KAVČIČA V SLOVENSKIH REVIJAH IN ČASOPISIH

1950

Kdo je novi slovenski umetniški film »Trst«. V: Film, št. 1–2 [1950], str. 3–4.

1954

Kdo je Jane Kavčič? V: Film, št. 2 [1954], str. 20.

1972

Borba za enakopravnost. Okrogla miza revije »M« o slovenskih filmskih razmerah. Pripravil Matjaž Zajec. V: Mladina, št. 18 [1972], str. 19.

1973

In zdaj še »Begunec«. Jane Kavčič po daljšem odmoru snema nov slovenski film iz NOB. Zapisal Juš Turk. V: Tedenska tribuna [16. maj 1973].

1977

Za nove, sveže oči. O slovenskem filmu in kritiki. Pogovarjala se je Manca Košir. V: Ekran, št. 3–4 [1977], str. 6–8.

1978

Ustvarjalne dileme. Govorijo letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Tradicionalna anketa Naših razgledov. V: Naši razgledi, št. 3 [1978], str. 75.

1981

Dragan Janković. In memoriam. V: Ekran, št. 1–2 [1981], str. 88.

1982

Učna leta izumitelja polža. Zapisala Darja Juvan. V: Naša skupnost [9. feb. 1982].

Zakaj slovenski filmski režiserji niso hoteli odgovoriti naravnost? Vprašali smo jih: kakšen film bi najraje režirali, če bi imeli pri izbiri proste roke? Pripravila Manja Anderle. V: Dnevnik, št. 77 [20. mar. 1982], str. 10–11.

……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

Izbrana bibliografija večinoma po izbrani bibliografiji, ki jo je pripravila Bojana Brinšek in je bila objavljena v publikaciji:

Marcel Štefančič, jr. in Bojan Kavčič: Jane Kavčič, 1993, na str. 114-126.

 

Avtor/-ica gesla: Gvido Komar, Knjižnica Logatec
Datum prvega vnosa: 7. 8. 2024 | Zadnja sprememba: 26. 1. 2026
Gvido Komar. Jane KAVČIČ. (1923-2007). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jane-kavcic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Portret - Egon PRETNER
Datum vnosa: 5. 2. 2026

Egon PRETNER

22. februar 1896–4. februar 1982
entomolog, koleopterolog, jamar
Primorci
Raziskovalec slovenskega in evropskega krasa, poznavalec in odkritelj številnih podzemnih kraških živalskih vrst, še posebej se je ukvarjal s hrošči.
Portret - Ivan RUPNIK
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Ivan RUPNIK - MOŽE

25. december 1813–23. maj 1882
godec, ljudski pesnik
Dolenjci
V drugi polovici 19. stoletja je deloval kot ljudski pesnik in godec v Novem mestu in bližnji okolici.
KOCEN Blaž
Datum vnosa: 9. 1. 2019

Blaž KOCEN

24. januar 1821–29. maj 1871
duhovnik, profesor, kartograf
Celjskozasavski
Rojen je bil v Hotunjah pri Ponikvi, gimnazijo v Celju je obiskoval v letih od 1834–1839, kasneje pa licej v Gradcu in bogoslovje v Celovcu. Postal...