Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Sebastjan KRISTOVIČ

KRISTOVIČ Sebastjan
Foto: Miha Lokovšek

Foto galerija

Rojen:
22. marec 1977, Ptuj
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Mladost je preživel v Pacinju pri Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v Dornavi, srednješolsko izobraževanje za poklic elektrotehnika elektronika pa je zaključil na Tehniški elektro in strojni šoli na Ptuju (1992–1998). Diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru (2004) in na Teološki fakulteti v Ljubljani (2008); na slednji je za diplomo iz filozofije in psihologije – logoterapije z naslovom Pomen in smisel trpljenja pri Dostojevskem, Nietzscheju in Franklu prejel Tomaževo nagrado (2009). Na področju logoterapije je doktoriral na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu s temo Eksistencialna kriza in kriza smisla z vidika logoterapije (2013).

Od leta 2010 je zaposlen na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici, kjer je bil sprva asistent za področje psihologije osebnosti (2010–2013), nato pa je bil habilitiran v docenta (2013), prav tako za področje psihologije osebnosti, na visokošolskem strokovnem in magistrskem študijskem programu Psihosocialna pomoč. V obdobju 2013–2015 je bil predstojnik Nacionalnega inštituta za psihoterapijo, ki ga je FUDŠ ustanovila v Ljubljani. Od leta 2014 je kot docent za omenjeno področje zaposlen na visokošolskih strokovnih, magistrskih in doktorskih študijskih programih na visokošolski instituciji Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor (AMEU-ECM), kjer je hkrati še koordinator študijskega procesa. Od leta 2014 je direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo AMEU-ECM, v okviru katerega deluje tudi v Svetovalno-terapevtskem centru za družine, pare in posameznike v Mariboru, Murski Soboti in Ljubljani. V obdobju 2016–2017 je bil dekan Fakultete za podiplomski humanistični študij (AMEU-Institutum Studiorum Humanitatis). Je tudi mentor pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah.Pri svojem delu izhaja iz načel in dognanj eksistencialne analize oz. Franklove logoterapije. Strokovno, znanstveno in raziskovalno se ukvarja s proučevanjem psihosocialnih vidikov eksistencialne krize, krize smisla in bivanjskega vakuuma (noogene nevroze, duševno in duhovno zdravje); z interdisciplinarnimi pristopi in rešitvami pri pomanjkanju motivacije in osebnega zadovoljstva, pri stresu, ki se razvija v depresijo, čustveni otopelosti, melanholiji, pomanjkanju ustvarjalnosti in učinkovitosti; z vzgojo za življenje in vzgojno-izobraževalnimi vidiki; z medosebnimi odnosi in s transparentno komunikacijo; z razvojem človeških virov in vseživljenjskega učenja, s socialno vključenostjo, zaposlitveno rehabilitacijo in trajnostnim razvojem; s krizo sodobne družbe in značilnostmi duha časa. Sodeluje pri različnih znanstveno-raziskovalnih projektih (npr. Več zdravja za otroke in mladostnike z avtizmom in njihove družine; Vzpostavitev sistema za zagotavljanje kakovosti na visokošolskih zavodih RS v letih 2012–2015; Po kreativni poti do praktičnega znanja idr.)
Že več let vodi predavanja in seminarje za različne ciljne skupine (starši, pedagoški delavci, delovni kolektivi, društva) o temah s področja vzgoje, duševnega zdravja, odnosov in komunikacije. Deluje na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja družinam in posameznikom v različnih duševnih stiskah. Za različne organizacije in posameznike izvaja tudi individualne obravnave in svetovanja. V ta namen je leta 2013 ustanovil tudi svoje podjetje (Relacio). O omenjenih temah pogosto razpravlja v radijskih in televizijskih oddajah. Organizira tudi ustvarjalno-doživljajske tabore za otroke.

Je avtor dveh znanstvenih monografij s področja duševnega zdravja, eksistencialne krize, krize smisla, razbolelih odnosov in duševnih stisk: Reševanje krize smisla sodobnega človeka: osnove logoterapije (2014) in Med smislom in nesmislom trpljenja: Dostojevski in Nietzsche (2016).
Svoje članke objavlja v različnih strokovnih in znanstvenih revijah; s prispevki redno sodeluje na mednarodnih simpozijih in znanstvenih konferencah. Je tudi član uredniškega odbora revije Tretji dan.

V preteklosti je sedem mesecev (2008–2009) prostovoljno delal z onkološkimi bolniki v zadnjem stadiju v italijanski bolnišnici v Torinu. Sodeluje pri razvoju in izvajanju izobraževalnega programa s področja paliative (Duhovnost, etika in komunikacija pri paliativni oskrbi).
Ob šoli in študiju je trinajst let treniral kickbox v Klubu borilnih veščin Ptuj. Dosegel je status vrhunskega športnika in bil član slovenske reprezentance z dosežki na svetovni ravni. Leta 2000 je zmagal na neuradnem svetovnem prvenstvu v Welsu (Avstrija), leto kasneje pa je na uradnem svetovnem prvenstvu zasedel tretje mesto. Po zaključeni tekmovalni karieri (2001) je bil dve leti trener pri Železničarskem športnem društvu Maribor Kickboxing klub.

V prostem času se navdušuje nad potovanji, tekom, pohodi v naravi, literaturo in filmsko umetnostjo.

Viri in literatura

S. Kristovič: Prispevek za biografski leksikon Spodnjepodravci.si, marec 2017 (hrani arhiv KIP).
U. Blejc: Recimo življenju “da”, Naša žena,letn. 75, št. 2 (februar 2015), str. 20-22.

Avtor/-ica gesla: Patricija Krajnčič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 24. 5. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Patricija Krajnčič. Sebastjan KRISTOVIČ. (1977-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sebastjan-kristovic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jože KNEZ

8. februar 1925–1. december 1995
Dolgoletni direktor tovarne pohištva Novoles, zaslužen za razvoj lesne industrije ter gospodarski in družbeni napredek Straže in celotne Dolenjske
Datum vnosa: 19. 12. 2016

Urška VUČAK MARKEŽ

29. marec 1973
Osnovno šolo je obiskovala na Ptuju, najprej OŠ Franc Osojnik (današnji Ljudski vrt), nato OŠ Olge Meglič. Na Srednješolskem centru Ptuj je obiskov...
Datum vnosa: 29. 4. 2024

France STENOVEC

1. oktober 1896–14. april 1924
France Stenovec je bil eden najboljših pilotov in iskan izvidni oficir.