Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ivan ml. JELAČIN

Ivan Jelačin
Vir fotografije: dlib.si; zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Foto galerija

Rojen:
23. november 1886, Ljubljana
Umrl:
22. januar 1955
Variante imen:
Jebačin
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Povezane osebe:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ivan Jelačin je v mladosti najprej obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kasneje pa je šolanje nadaljeval na Češkem, kjer je leta 1905 končal trgovsko akademijo v Pragi. Nato je kot družabnik pristopil k ljubljanski firmi Jelačin. Leta 1911 v Ljubljani odprl tovarno plutovinastih zamaškov Jelačin & Co, ki jo je vodil njegov brat inženir Milutin.

Skupaj z očetom deloval pri družbi Merkur in dosegel, da so leta 1920 zagnali moderno tiskarno, v kateri so tiskali tudi pomembno strokovno glasilo Trgovski list, ki je izhajalo do leta 1945. Leta 1921 je ustanovil podjetje Vinocet, tovarno za vinski kis in špirit, leta 1923 društvo Trgovska Akademija, ki je imelo glavno nalogo organizirati postavitev lastnega poslopja za ljubljansko trgovsko akademijo in podpiranje njenih absolventov za študij v tujini.

Jelačin mlajši je bil od leta 1921 predsednik novoustanovljene Zveze trgovskih gremijev v Sloveniji, v katero je bilo včlanjenih okoli 10.000 trgovcev, podpredsednik in član upravnega odbora ljubljanskega velesejma, od 1924 je bil predsednik ljubljanske borze. 25. novembra 1927 je bil izvoljen za predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Poleg trgovstva in industrije je bil zelo dejaven tudi v družbeno-kulturnem miljeju, saj je bil soustanovitelj založbe Modra ptica in je slovel kot velik zbiratelj umetnin z izjemno bogato zasebno zbirko, v kateri je bilo več kot sto sedemdeset umetnin.
Leta 1943 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau, po koncu druge svetovne vojne pa je bilo njegovo podjetje podržavljeno.

Viri in literatura

– Andrejka, Rudolf (R. A.): Stara Ljubljana izginja : hiša “Pri tišlarju” na Emonski cesti bo padla. V: Slovenec, 15. 8. 1937, str. 7.
– Balkovec, B.: Prispevek k zgodovini Ljubljanske borze za blago in vrednote. V: Prispevki za novejšo zgodovino, 1994, zv. 1, str. 75-79.
– Kopriva, S.: Ljubljana skozi čas : ob latinskih in slovenskih napisih in zapisih. Ljubljana : Borec, 1989, str. 116.
– Lakatoš, J.: Industrija Slovenije, Zagreb, 1922, str. 31, 112; Spominski zbornik Slovenije, str. 646.
– Počivavšek, M: En gros & en detail. Trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne : trendi, strukture, prakse. Celje : Zgodovinsko društvo, 2012 (zbirka Zgodovini.ce)
– Zupančič, B.: Usode ljubljanskih stavb in ljudi. 1. zv. (1-24), Ljubljana : KUD Polis, str. 22-25.
– Slovenski biografski leksikon.
– Uradni list Ljudske republike Slovenije, letn. 3, št. 76, 30. 11. 1946.
– časniki in glasila: Slovenski narod, Slovenec, Jutro, Trgovski list, Trgovski tovariš, Narodnogospodarski vestnik, Modra ptica 1929, Domači prijatelj 1931 (9/10), Domoljub, Mali trgovec.
– Družinsko drevo / Family Tree Jelačin, izdelal Robert Fonda: https://gw.geneanet.org/rfonda?lang=en&n=jelacin&oc=0&p=vladimir+mirko

Avtor/-ica gesla: Gašper Hudolin; vnos gesla: Erika Marolt, Mestna knjižnica Ljubljana
Datum prvega vnosa: 7. 7. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Gašper Hudolin; vnos gesla: Erika Marolt. Ivan ml. JELAČIN. (1886-1955). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-ml-jelacin/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 27. 9. 2019

Pietro STANCOVICH

24. februar 1771–12. marec 1851
Pietro Stancovich se je rodil v družini bogatega barbanskega zemljiškega veleposestnika Antona Stancovicha pri Pulju v Istri. Osnovno izobrazbo v i...
Datum vnosa: 16. 1. 2019

Bina ŠTAMPE ŽMAVC

Maturirala je na celjski gimnaziji, doštudirala primerjalno književnost v Ljubljani. Začela je s poučevanjem slovenskega jezika s književnostjo, ve...
Datum vnosa: 15. 12. 2011

Tone JANŠA

Saksofonist in skladatelj, z mednarodno kariero in 23 albumi, profesor v Gradcu, sodeloval z Woodyjem Shawom in Freddyjem Hubbardom.