Ignacij HLADNIK

V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo in prvi glasbeni pouk, kjer ga je učil Janez Debeljak. Kot osemleten je že igral orgle in violino. Jakob Aljaž, ki je bil v tistem času kaplan v Tržiču, je prepoznal njegovo nadarjenost in pregovoril starše, da so ga leta 1878 poslali v orgelsko šolo v Ljubljani, ki jo je končal čez dve leti. Tam je bil njegov učitelj orgel Anton Foerster, ki je v veliki meri vplival na nadaljnji razvoj Hladnika kot organista in skladatelja.

Že kot štirinajstleten je nastopil svoje prvo službeno mesto v Šentjakobu ob Savi, nato je osem let služboval v Stari Loki, med letoma 1889 in 1930 pa je deloval v Novem mestu. Tu je poučeval glasbo in vodil zbore. Bil je pevovodja Dolenjskega pevskega društva, poučeval je petje v Rokodelskem domu, vodil je pevski zbor grmske kmetijske šole in kar 27 let gimnazijski pevski zbor. V frančiškanskem samostanu je orglal in vodil pevski zbor, prizadevno je sodeloval pri Glasbeni matici. Vplival je na bodočega skladatelja Marjana Kozino in ga usmeril v študij glasbe. Njegova učenka je bila tudi Zora Ropas, kasneje koncertna in operna pevka ter priznana glasbena pedagoginja.

Veljal je za enega najboljših orgelskih virtuozov v Sloveniji. Veliko je koncertiral po vsej nekdanji Jugoslaviji. Posebno rad je izvajal dela francoskih avtorjev, gojil pa je tudi Bacha. Med prvo svetovno vojno je na orglah v novomeški kapiteljski cerkvi prirejal uspešne cerkvene koncerte. Hladnik zavzema častno mesto tudi med skladatelji. Veliko skladb je bilo objavljenih v Cerkvenem glasbeniku, Novih akordih in Bogoljubu. Največ jih je ostalo v rokopisu. Nekaj rokopisov je poslal v Ameriko, kjer so skladbe izšle pod drugim imenom. Skladal je maše, tedeume, psalme, rekvieme in druge cerkvene skladbe. Njegove skladbe, zlasti v napevih, preveva ljudsko občutje, zato so bile priljubljene. Za že skorajda ponarodelo velja npr. Marija, skoz življenje.

Del Hladnikove notne zapuščine hrani Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Gre predvsem za številne rokopisne skladbe in dele muzikalij, ki jih je skladatelj hranil v svoji knjižnici. Po njem se imenujeta ulici v Novem mestu in v Križah, nekaj časa se je po njem imenovala novomeška glasbena šola. Glasbenica in skladateljica je bila tudi njegova hčerka Marija por. Berden.