GOLLMAYER, Jurij

Med leti 1767-73 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani (verj. tudi filozofijo). Študij bogolovja je verjetno končal na Dunaju. Ordiniran je bil leta 1779. Bil je »škofov alumnus« (verj. v Gornjem gradu). V Ljubljani pa vsaj že leta 1783 duhovnik in škofov domači kaplan.

Med leti 1787-82 je bil vodja in notar knezoškofijske pisarne. Od 1802 dalje je bil kanonik. Od leta 1802 in vsaj še leta 1813 je bil ravnatelj semenišča. Od leta 1804 do smrti je bil generalni vikar, od leta 1812 tudi infulirani stolni dekan in od leta 1819 tudi stolni prošt. Avgusta leta 1809 je bil za poroštvo, da bo dežela Kranjska res plačala vojno odškodnino, skupaj z drugimi talci zaprt v ječi na gradu. Potem je bil odpeljan v Palmanovo. Vrnil se je šele novembra.

Bil je janzenist. Leta 1783 je v Ljubljani izdal molitvenik »Sveta maša ino krščansko premišljevanje za vsak dan iz sv. pisma«, ki je postal tipičen molitvenik kranjskih janzenistov. Molitvenik, ki ga je posnel po knjigi francoskega janzenista F. P. Mesenguja Exercises de piete, tire de l’ecriture sainte et de peres de l’eglise, biblijske tekste zanj pa je pripravil po Dalmatinovem zgledu, je bil večkrat ponatisnjen. Blizu si je bil z Japljem in Linhartom. Imel je velik vpliv na uvajanje slovenskega jezika kot učnega jezika v šole na Kranjskem. Verjetno je predvsem po njegovi zaslugi leta 1805 prišlo do izjav ljubljanskega konsistorija za slovenizacijo osnovne šole na kmetih, leta 1818 pa do predloga, da se na Kranjskem na deželi uvedejo samo slovenske knjige brez nemškega teksta. Njegova štipendija za tri dijake iz Gorenjske je bila prvič podeljena leta 1923.