Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

RUSJAN, Edvard

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Foto galerija

Rojen:
9. junij 1886, Trst
Umrl:
9. januar 1911, Beograd
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Edvardov oče Franc je bil izdelovalec sodov, mati Grazia, Furlanka, rojena Garbas, pa je izdelovala copate. Zakoncema se je skupaj rodilo devet otrok, Edvard je bil drugi sin. Družina je sprva živela v Trstu, tu je Edvard obiskoval osnovno šolo, potem pa so se preselili bliže Goriškim brdom in očetovemu viru zaslužka – najprej v Renče, potem v Gorico; ob selitvi v mesto je bil Edvard star dvanajst let in s starejšim bratom Jožetom sta se že zanimala za letalstvo. Tu je končal obrtno srednjo šolo in večerni trgovski tečaj. Med šolanjem je treniral kolesarstvo in zmagoval na klubskih in drugih tekmovanjih.

Oba brata, Jože in Edvard, sta delala v očetovi sodarski delavnici, ki naj bi jo nasledila, čeprav sta sama svojo prihodnost videla v proizvodnji letal. Oče se ju je odločil podpreti šele leta 1908, ko se je motorno letalstvo po ameriških uspehih začelo uveljavljati tudi v Evropi. Vendar se je kmalu izkazalo, da je znanja in finančnih sredstev premalo, zato se je Edvard odpravil v Torino k inženirju Franzu Millerju, ta pa ga je vzel s sabo na mednarodno letalsko prireditev v Brescio septembra 1909 (kot zanimivost: prireditve so se udeležili tudi Franz Kafka, Giacomo Puccini, Gabriele d’Annunzio in drugi). Tu je imel stik s piloti, tehniki, konstruktorji in dostop do letal. V Gorico se je vrnil z novim znanjem in rabljenim motorjem.

Z bratom sta se takoj lotila izdelave letala. Z Edo I je Edvard 25. novembra 1909 opravil več krajših poletov, najdaljši med njimi je bil 60 metrov na višini človeka. Letal je v Rojcah, približno tam, kjer je danes Letališče Gorica. Nekaj dni za tem je bil polet že na 12 m višine z razdaljo 600 metrov. Pri vzletu 6. decembra se je z Edo I zaletel v kočijo, pri čemer se je letalo razbilo, pilotu pa na srečo ni bilo hudega. Imela sta izjemno podporo okolja, tako finančno kot druge oblike pomoči, npr. delo, prostor, znanje in spretnosti domačinov in obrtnikov, pa tudi tujcev v letalski panogi. V slabem letu sta brata izdelala sedem različnih letal, zadnje, Eda VII, je imelo razpon okoli 8 metrov in dolžino okoli 10 metrov. Vendar nobeno od teh letal ni bilo primerno za množično izdelavo za trg, zmanjkalo pa je tudi denarja.

V Gorici ju je obiskal hrvaški podjetnik Mihajlo Merćep, s katerim so se dogovorili za sodelovanje. Rusjan in Merćep sta odpotovala v Pariz, od koder sta se vrnila z novim motorjem. Z novim letalom in motorjem je Edvard večkrat uspešno poletel in družabnik je načrtoval turnejo po Srbiji in Balkanu. Odpotovala sta v Beograd, kjer je Merćep želel skleniti posel, s poletom sta nekaj dni odlašala, saj je bilo vetrovno, 9. januarja 1911 pa se je Edvard vseeno odločil za vzlet. Ko se je že vračal, je močen sunek odlomil krilo in letalo je z višine 20 metrov padlo na tla. Edvard je v nesreči umrl. Čeprav so ga sprva nameravali prepeljati v Gorico, je bil slovesno pokopan v Beogradu.

Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1987, str. 240‒244.
Sitar, S. Rusjanov poskus letalske industrije: ob 100-letnici rojstva in 75-letnici smrti slovenskega pionirja motornega letalstva. V: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 9, 1987, str. 9‒38.
Sitar, S. Slovenci, državljani sveta. V sinjo brezkončnost Edvard Rusjan (1886‒1911). Ljubljana: Kmečki glas, 2012, str. 142‒151.
Sitar, S. Življenje za letenje: ob 100-letnici rojstva Edvarda Rusjana. Mohorjev koledar, 1986, str. 58‒61.
Željan, K. Slovenska brata Wright. Gea: poljudnoznanstvena revija, 2019, november, str. 24‒28.

Glej tudi:
Prinčič, V. V sinjo brezkončnost. Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva. Trst: ZTT, 2011.
Gombač, S. Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice: začetki motornega letenja med Slovenci. Ljubljana: Puhek, 2001.
Sitar, S. Edvard Rusjan. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989. Znameniti Slovenci.
Bisail, Z. Edvard Rusjan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958.

Avtor/-ica gesla: Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Datum prvega vnosa: 3. 3. 2021 | Zadnja sprememba: 3. 3. 2021
Breda Seljak. RUSJAN, Edvard. (1886-1911). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 9. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rusjan-edvard/
Prijavi napako