Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Franc AHAČIČ

AHAČIČ Franc
Foto: vir fotografije: osebni album hčere Marije Maršič

Foto galerija

Rojen:
15. oktober 1903, Tržič
Umrl:
21. junij 1980, Tržič
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Družina Franca Ahačiča je bila tesno povezana z glasbo, preživljali pa so se s tradicionalno čevljarsko obrtjo. Oče Karel je bil cerkveni organist, a je mlad umrl, tako da je Frančeva mama Marija ostala sama s petimi otroki. Ker je bil glasbeno izjemo talentiran, so ga vpisali v srednjo šolo za organiste, a je ni dokončal. Raje je šel v uk in postal čevljar. V prostem času se je posvečal dedovim citram in postal pravi virtuoz, ki je osvajal staro in mlado. Njegov glasbeni repertoar je obsegal klasično glasbo pa tudi narodne pesmi in napeve, ki so jih pogosto izvajali v družinskem krogu. Poleg igranja citer se je ukvarjal tudi z zborovodstvom, prepeval v številnih zborih, nastopal v gledaliških predstavah in operetah v Tržiču.
Leta 1938 je nastopil na Radiu Ljubljana, ko se je, takrat še »v živo«, predstavil prvi Gorenjski trio. V zasedbi so igrali Avgust Stanko (harmonika), Rudolf Ahačič, Martinčkov (kitara), in brata Franc Ahačič (citre) in Ivan Ahačič (glas). Franc Ahačič je bil izvrsten interpret Freindorferja (Pot k srcu), po drugi svetovni vojni pa tudi melodij Antona Karasa iz filma Tretji človek. Svoje znanje je z veseljem delil z mlajšimi, saj je na svojem domu poučeval tako citre kot tudi kitaro. Pokopan je na pokopališču v Tržiču.
Precejšen del njegovega življenja je popisan v knjigi Nemirne strune (Ljubljana, 2000), avtorice Nežke Mlakar.

Napisala: Eva Maršič

Dela

Zložil je več kompozicij za citre, najbolj znani sta skladbi Pod Karavankami in Slovo majerice od planin.

Viri in literatura

B. Verbič: Citre, Velenje : Muzej, 2016

Družinski arhiv Marije Maršič

Avtor/-ica gesla: Nejc Perko, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič
Datum prvega vnosa: 2. 11. 2018 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Nejc Perko. Franc AHAČIČ. (1903-1980). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 9. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-ahacic-2/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 7. 2. 2024

Filip HADERLAP

S prispevki je sodeloval pri številnih časopisi, bil urednik. Poskušal se je tudi kot pesnik, pisatelj in prevajalec.
Datum vnosa: 29. 4. 2017

Mojca MALJEVAC

Po zaključeni gimnaziji v Kopru je študirala slovenistiko in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekaj let je poučevala slove...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Janko JARC

25. december 1903–24. oktober 1995
Uveljavil se je kot raziskovalec, muzeolog in varstvenik kulturne dediščine. Bil je dolgoletni ravnatelj Dolenjskega muzeja.