Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Fran Ksaver FERJANČIČ

FERJANČIČ Fran Ksaver
Foto: Wikipedija

Foto galerija

Rojen:
1. december 1867, Goče
Umrl:
10. junij 1943, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

V letih 1878–1886 je obiskoval gimnazijo v Gorici. Bogoslovne študije je nadaljeval v Ljubljani in bil 1890. posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, v Trnovem pri Ljubljani in pri sv. Jakobu v Ljubljani, v letih 1906–1917 je bil podravnatelj ljubljanskega semenišča in istočasno poučeval na orglarski šoli liturgiko in cerkveno glasbeno zgodovino, koralno ter nekaj časa tudi figuralno petje. Od leta 1917 do 1919 je bil župnik v Mavčicah, leta 1919 pa je postal kanonik v Novem mestu (do 1943).

Zelo ga je zanimalo petje, zato se je že med šolanjem v Gorici dodatno izobraževal s področja glasbe pri Danilu Fajglu in pri skladatelju Antonu Hribarju, med študijem v Ljubljani pa tudi pri Antonu Foersterju. Glasbe, praktične in teoretične, se je učil večinoma sam, mnogo pa je pridobil tudi ob prijateljevanju s primorskim rojakom Stankom Premrlom. Tradicionalnega korala se je šel učit celo k benediktincem v Seckauu, v Regensburgu pa je poslušal stare polifone skladbe klasikov.
Že kot bogoslovec je vodil pevski zbor bogoslovcev, na škofijski sinodi v Ljubljani (1903) je vodil petje, vrsto let je bil pevovodja moškega in ženskega zbora Katoliškega delavskega društva (1894–1917), poučeval je koralno in figuralno petje v bogoslovju (1899–1917). Razen skladateljskega dela se je veliko ukvarjal s teoretskimi vprašanji cerkvene glasbe in je v štiridesetih letih sodelovanja pri Cerkvenem glasbeniku napisal vrsto razprav in člankov o cerkvenem koralu, ceciljanskim gibanju in številne ocene in dopise. Že od leta 1886 je aktivno sodeloval pri Cecilijanskem društvu v Ljubljani, od 1905 pa je bil tudi član cerkvenoglasbene komisije za ljubljansko škofijo.

Veljal je za splošno priznanega strokovnjaka v koralnem in liturgičnem petju. Kot skladatelj je pisal v glavnem cerkvene zborovske skladbe za moške, ženske in mešane zbore, zaslovel pa je tudi po svojih uspelih in zelo priljubljenih priredbah slovenskih narodnih pesmi (venčkih). Zložil je tudi več pevskih vlog k raznim igram. Veliko njegovih del je izšlo kot samostojni glasbeni tisk (navedene so v PSBL in Slovenski biografiji).

Dela

Dela:
Tradicionalna psalmodija, 1914 in 1915
Cerkvenoglasbena liturgika,
1923
Biografiji skladateljev Antona Hribarja in Ignacija Hladnika

 

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica, 1977, str. 358–359.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2009.

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 29. 6. 2015 | Zadnja sprememba: 5. 1. 2026
Zdenka Žigon. Fran Ksaver FERJANČIČ. (1867-1943). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fran-ksaver-ferjancic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 5. 10. 2009

Valentin VRBNIK

januar 1714–16. julij 1799
Vodil je najplodovitejšo gorenjsko kiparsko delavnico v 2. polovici 18. stoletja.
Datum vnosa: 26. 3. 2013

Dagmar SLEKOVEC

28. februar 1929–7. junij 2012
Profesorica biologije, ki je vidno vplivala na utrip javnega življenja v Izoli.
Datum vnosa: 6. 3. 2019

Marija Mija FILAČ

31. januar 1924–14. marec 2017
Marija Mija Filač, z dekliškim priimkom Grabner, je bila rojena v Trbovljah. Osnovno šolo je obiskovala v Trbovljah, nato meščansko šolo.