Részletes keresés
hu
en hu it sl

Fran Ksaver FERJANČIČ

FERJANČIČ Fran Ksaver
Foto: Wikipedija

Foto galéria

Született:
1. December 1867, Goče
Elhunyt:
10. June 1943, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

V letih 1878–1886 je obiskoval gimnazijo v Gorici. Bogoslovne študije je nadaljeval v Ljubljani in bil 1890. posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, v Trnovem pri Ljubljani in pri sv. Jakobu v Ljubljani, v letih 1906–1917 je bil podravnatelj ljubljanskega semenišča in istočasno poučeval na orglarski šoli liturgiko in cerkveno glasbeno zgodovino, koralno ter nekaj časa tudi figuralno petje. Od leta 1917 do 1919 je bil župnik v Mavčicah, leta 1919 pa je postal kanonik v Novem mestu (do 1943).

Zelo ga je zanimalo petje, zato se je že med šolanjem v Gorici dodatno izobraževal s področja glasbe pri Danilu Fajglu in pri skladatelju Antonu Hribarju, med študijem v Ljubljani pa tudi pri Antonu Foersterju. Glasbe, praktične in teoretične, se je učil večinoma sam, mnogo pa je pridobil tudi ob prijateljevanju s primorskim rojakom Stankom Premrlom. Tradicionalnega korala se je šel učit celo k benediktincem v Seckauu, v Regensburgu pa je poslušal stare polifone skladbe klasikov.
Že kot bogoslovec je vodil pevski zbor bogoslovcev, na škofijski sinodi v Ljubljani (1903) je vodil petje, vrsto let je bil pevovodja moškega in ženskega zbora Katoliškega delavskega društva (1894–1917), poučeval je koralno in figuralno petje v bogoslovju (1899–1917). Razen skladateljskega dela se je veliko ukvarjal s teoretskimi vprašanji cerkvene glasbe in je v štiridesetih letih sodelovanja pri Cerkvenem glasbeniku napisal vrsto razprav in člankov o cerkvenem koralu, ceciljanskim gibanju in številne ocene in dopise. Že od leta 1886 je aktivno sodeloval pri Cecilijanskem društvu v Ljubljani, od 1905 pa je bil tudi član cerkvenoglasbene komisije za ljubljansko škofijo.

Veljal je za splošno priznanega strokovnjaka v koralnem in liturgičnem petju. Kot skladatelj je pisal v glavnem cerkvene zborovske skladbe za moške, ženske in mešane zbore, zaslovel pa je tudi po svojih uspelih in zelo priljubljenih priredbah slovenskih narodnih pesmi (venčkih). Zložil je tudi več pevskih vlog k raznim igram. Veliko njegovih del je izšlo kot samostojni glasbeni tisk (navedene so v PSBL in Slovenski biografiji).

Művek

Dela:
Tradicionalna psalmodija, 1914 in 1915
Cerkvenoglasbena liturgika,
1923
Biografiji skladateljev Antona Hribarja in Ignacija Hladnika

 

Forrás és szakirodalom

Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica, 1977, str. 358–359.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2009.

A bejegyzés szerzője: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Az első bevitel dátuma: 29. 6. 2015 | Utolsó módosítás: 5. 1. 2026
Zdenka Žigon. Fran Ksaver FERJANČIČ. (1867-1943). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/fran-ksaver-ferjancic/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 2. 3. 2016

Anja BAŠ

29. September 1986
Anja Baš je aktivna predvsem na umetniškem področju kot avtorica skladb (zase in za druge), studijska vokalistka in slikarka.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Josip ZURC

4. August 1861–6. October 1930
Lastnik znane gostilne iz Kandije pri Novem mestu in dolgoletni župan nekdanje občine Šmihel–Stopiče
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Anton TROHA

R. 31. avg. 1926 v Rogatem Hribu pri Kočevju. Osnovno šolo je obiskoval v Štalcerjih. Italijani so ga internirali v Padovi. Po kapitulaciji Italij...