Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Fran Ksaver FERJANČIČ

FERJANČIČ Fran Ksaver
Foto: Wikipedija

Foto galerija

Rojen:
1. december 1867, Goče
Umrl:
10. junij 1943, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

V letih 1878–1886 je obiskoval gimnazijo v Gorici. Bogoslovne študije je nadaljeval v Ljubljani in bil 1890. posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, v Trnovem pri Ljubljani in pri sv. Jakobu v Ljubljani, v letih 1906–1917 je bil podravnatelj ljubljanskega semenišča in istočasno poučeval na orglarski šoli liturgiko in cerkveno glasbeno zgodovino, koralno ter nekaj časa tudi figuralno petje. Od leta 1917 do 1919 je bil župnik v Mavčicah, leta 1919 pa je postal kanonik v Novem mestu (do 1943).

Zelo ga je zanimalo petje, zato se je že med šolanjem v Gorici dodatno izobraževal s področja glasbe pri Danilu Fajglu in pri skladatelju Antonu Hribarju, med študijem v Ljubljani pa tudi pri Antonu Foersterju. Glasbe, praktične in teoretične, se je učil večinoma sam, mnogo pa je pridobil tudi ob prijateljevanju s primorskim rojakom Stankom Premrlom. Tradicionalnega korala se je šel učit celo k benediktincem v Seckauu, v Regensburgu pa je poslušal stare polifone skladbe klasikov.
Že kot bogoslovec je vodil pevski zbor bogoslovcev, na škofijski sinodi v Ljubljani (1903) je vodil petje, vrsto let je bil pevovodja moškega in ženskega zbora Katoliškega delavskega društva (1894–1917), poučeval je koralno in figuralno petje v bogoslovju (1899–1917). Razen skladateljskega dela se je veliko ukvarjal s teoretskimi vprašanji cerkvene glasbe in je v štiridesetih letih sodelovanja pri Cerkvenem glasbeniku napisal vrsto razprav in člankov o cerkvenem koralu, ceciljanskim gibanju in številne ocene in dopise. Že od leta 1886 je aktivno sodeloval pri Cecilijanskem društvu v Ljubljani, od 1905 pa je bil tudi član cerkvenoglasbene komisije za ljubljansko škofijo.

Veljal je za splošno priznanega strokovnjaka v koralnem in liturgičnem petju. Kot skladatelj je pisal v glavnem cerkvene zborovske skladbe za moške, ženske in mešane zbore, zaslovel pa je tudi po svojih uspelih in zelo priljubljenih priredbah slovenskih narodnih pesmi (venčkih). Zložil je tudi več pevskih vlog k raznim igram. Veliko njegovih del je izšlo kot samostojni glasbeni tisk (navedene so v PSBL in Slovenski biografiji).

Dela

Dela:
Tradicionalna psalmodija, 1914 in 1915
Cerkvenoglasbena liturgika,
1923
Biografiji skladateljev Antona Hribarja in Ignacija Hladnika

 

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica, 1977, str. 358–359.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2009.

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 29. 6. 2015 | Zadnja sprememba: 5. 1. 2026
Zdenka Žigon. Fran Ksaver FERJANČIČ. (1867-1943). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fran-ksaver-ferjancic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 5. 2012

Franc Danijel FAJGELJ

2. april 1873–7. april 1895
Osnovno šolo je zaključil v Srpenici, gimnazijo v Gorici in tam leta 1893 stopil v bogoslovje, vendar je zbolel za jetiko in se zato še istega leta...
Datum vnosa: 13. 3. 2019

Antonio TARSIA

januar 1643–20. oktober 1722
Antonio Tarsia, organist, glasbenik in skladatelj, rojen v Kopru plemiču Fabriziu in materi Bianchi Pola. Že kot deček je T. pel v koprski stolnici...
Datum vnosa: 6. 4. 2022

Dušan JESENŠEK SERŠA

Slep trboveljski literarni ustvarjalec kot eden redkih slovenskih ustvarjalcev, ki tematiko slepote opisuje iz prve roke.