Ciril PODBEVŠEK

Rodil se je v številni družini čevljarja na Grmu pri Novem mestu. Bil je mlajši brat pesnika in prvega slovenskega avantgardista Antona Podbevška.

Po končani meščanski šoli je v Novem mestu med letoma 1917 in 1920 obiskoval gimnazijo, nato pa se vpisal na kadetno šolo v Mariboru.  Gimnazijo je obiskoval tudi v Beogradu in 1927. leta diplomiral na vojaški intendantski akademiji. Svojo prvo službo je nastopil kot častnik za preskrbo v štabu Donavske divizije v Lazarevcu. Po razpadu jugoslovanske vojske je bil aprila 1941 v Valjevu zajet in deportiran v nemško taborišče pri Nürnbergu, kjer je preživel celotno vojno obdobje. Po vojni je bil med drugim kot sanitarni inšpektor uslužbenec novomeškega zdravstvenega doma.

Že v gimnazijskih letih se je seznanil z rezbarjem, kiparjem in restavratorjem Francem Vodnikom, ki je imel v Novem mestu podobarsko delavnico. Ta mu je nudil osnove likovnega znanja in spodbujal njegovo nadarjenost. Čeprav je misel na študij na likovni akademiji zaradi slabih gmotnih razmer v družini opustil, je bil vedno umetnik. Tudi v ujetništvu si je z rezljanjem drobnih plastik in reliefov lajšal tegobe taboriščnega življenja.

Bil je slikar in kipar, njegovo likovno izražanje pa je doseglo vrhunec v intarzijah. Tovrstnemu ustvarjanju se je popolnoma predal šele kot upokojenec. V tej dekorativni tehniki obdelave lesa je ustvaril številne krajine, tihožitja, številne žanrske prizore in portrete. Navdih je iskal v dolenjski pokrajini, zlasti v Novem mestu in okolici. Bil je talentiran umetnik, še posebej za prenašanje zahtevnih podrobnosti, kot so odtenki barv, svetloba in sence ter predvsem videz globine, v les.

V dobrih štiridesetih letih je ustvaril nad osemdeset intarzij z najrazličnejšimi motivi. Razstavljal je v Novem mestu in Metliki, v Ljubljani in Beogradu, izbor svojih intarzij pa je predstavil tudi v nemškem Langenhagnu, kraju, ki je pobrateno z Novim mestom.